Magjepsan krug

Nesomneno e deka deneska se naogjame vo edna golema globalna finansiska kriza. Tenzijata kako da se vzestuva, namesto da pritaji. Epicentarot e Amerika. Na primer, ovaa nedela padna edna vlijatelna banka na Vol Strit. Bear Stearns ima dolgogodisna tradicija so pocetok od 1923 godina. No, bez razlika na impresivniot rast i razvoj, bankata vlegla vo likvidnostni problemi povrzani so zamrznuvanjeto na trguvanjeto so hartiite od vrednost izvedeni od hipotekarnite-stanbeni krediti. Vo eden moment, minatiot petok, na bankata i se slucuva klasicna navala za povlekuvanje na parite i vlogovite („bank run”) od strana na klientite. Za da se spasi Bear Stearns od kolaps i stecajna postapka, vo posleden moment drzavata vo partnerstvo so privatniot sektor pravi dil preku koj bankata J.P. Morgan celosno ja kupuva Bear Stearns za cena od samo 2 dolari po akcija. Interesno e da se napomene deka pred edna godina, vo januari 2007 godina, Bear Stearns trguva na Njujorskata Berza za 170 dolari po akcija. Vakov nacin na intervencija od strana na drzavnata Centralna banka ne e viden od vreminjata na Golemata Depresija vo 1930 godina. Kako sto komentira eden amerikanski analiticar, „koga si na rabot na bezdnata, togas ne e potrebno da kalkuliras okolu malite detali, tuku treba da prevzemes hrabri i golemi odluki”. Vo istovreme, opsto prifatenata ekonomska izreka veli deka „ako Amerika pocnuva da kiva, togas ostanatiot svet faka grip”. Ottamu, prelivanjeto na celiot stres vo globalni razmeri e normalna pojava. No, prasanjeto e dali sme na rabot na nova Golema Globalna Depresija? Ima mnogu raboti sto se slucuvaat vo globalnata ekonomija koi naveduvaat na specificnosta na segasnata situacija. Imeno, deneska svetot se naogja vo period na konstanten rast na cenite na energijata i na hranata. No, taka bilo i vo vreme na recesijata vo SAD od 1973-75. Vo istovreme, vo razvieniot svet, a pred sé vo Amerika, cenite na nedviznostite rapidno pagjaat (pukna balonot na nedviznosti) predizvikani od nekontroliraniot plasman na stanbeni krediti. Pagjaat i cenite na akciite. Golem broj amerikanski gragjani zavisat od vrednosta na svojata kuka i vrednosta na zastedite vo svoeto portfolio od investicii na berza. Za prv pat po 17 godini na rast se slucuva cenite na nekretnini da se namaluvaat. Paralelno na toa, namalenata ekonomska aktivnost na naselenieto predizvikuva brojkata za nevrabotenost da raste. Spored Larry Summers, poranesen minister za ekonomija na SAD pod pretsedatelot Klinton i eden od najgolemite zivi ekonomisti, toa se tri paralelni procesi koi predizvikuvaat simultani magjepsani krugovi. Edniot, likvidnosten magjepsan krug, predizvikuva lugjeto da prodavaat akcii i nekretnini za da sprecat zagubi, no so toa dopolnitelno ja rusat cenata. Vtoriot, Kejnzijanski magjepsan krug, predizvikuva lugjeto da imaat namaleni plati ili da ostanat bez rabota, a so toa se namaluva i zarabotkata na drugi povrzani lugje, so sto uste poveke se namaluva potrosuvackata. I tretiot spored Samers, krediten magjepsan krug, e kade sto firmite dozivuvaat zagubi, a so toa gi namaluvaat aktivnostite, sto ponatamu predizvikuva dopolnitelni ekonomski zagubi na treti firmi. Razvojot na nastanite se vlosuva od den za den. Ocigledno e deka edinstven izlez od ovaa golema opasnost e vmesuvanje na drzavata. So slucajot Bear Stearns, Amerikanskata drzava odlucno vleguva vo uloga na spasitel. Vo svetskite finansiski vesnici se spomnuva iskustvoto od [vedska vo 1990 godina, koga pod vodstvo na Bo Lundgren, minister za finansii, so politika na direkten drzaven intervencionizam uspesno ja resava kreditnata kriza. I Makedonija e del od svetot, i del od taa kriza. Kaj site investitori postoi golem strav od gubenje na sopstvenite zastedi. Indeksot na Makedonskata Berza, MBI-10, zagubi dopolnitelni duzina procenti, i e pod 6000 poeni, vo poslednata nedela. Vo psihologijata na pazarot se isprepletuva i nestrplivosta za otkrivanje na site nepoznanici. Sentimentot e ocaen i pesimisticki. Dali ke vlezeme vo NATO ili ne? Zosto tokmu sega Tachi go napravi svojot „salto mortale”? Zarem ne moze Bugarskiot Pretsedatel da se strpi vo odnos na svoite tolkuvanja na istorijata? Ili pak, zosto Kosovo ne pokaze dobra volja okolku granicata? Kade se Amerikancite i nivniot slobodarski duh vo odnos na podrska na nasite pozicii nasprotiv Grcija? Za odgovor na ovie prasanja i kaj nas e potreben vidliv glas na poslednata linija na otpor artikuliran preku ustite na nasite lideri.

Oriste lokoumades ΠΓΔΜ

Ovaa nedela, vo Elefteros Tipos(Ελεύθερος Τύπος), relevanten grcki dneven vesnik, imase tekst prenesen od nasite domasni mediumi deka Grcija e vtor po golemina investitor vo Makedonija so vlozeni 263 milioni dolari vo periodot do 2000 do krajot na 2006 godina. Spored vesnikot, sedum od 17-te najgolemi stranski investicii vo Makedonija se grcki, a vo firmite kade dominanten e grckiot akcionerski kapital se vraboteni 20.000 makedonski gragjani. Mojata pretpostavka e deka ovoj tekst e objaven kako dokaz za konstruktivnosta na Grcija vo odnos na sorabotkata so Makedonija i prasanjeto so imeto. Bez razlika, toa e pogresna konstatacija. Deneska, Grcija se cini deka vodi drzavna politika za ekonomsko slabeenje na Makedonija potencirana preku otsustvo na novi investicii. Iako, mora da se priznae deka ovoj trend e vidliv za poslednite nekolku godini i e dijametralno sprotiven vo odnos na onoj na pocetokot na mileniumot. Za ilustracija, istorijata na ekonomskata sorabotka so Grcija mozeme da ja podelime na 4 dela. Prviot period bi go narekol „pekolot”. Toj e zapecaten so ekonomskoto embargo za vreme na naseto osamostojuvanje vo 1994 godina koga ne postoi ekonomska sorabotka pomegju dvete strani. Potoa, vo 1996 i 1997 godina, e vremeto na stabilizacija. Togas se naredija, edno po drugo, prodazbite na domasnite trofeji na nasata privatizacijata kako na primer Cementarnica Usje i Pivara Skopje na renomiranite Titan i Coca-Cola Hellenic Bottling Company S.A.. No, vo toj period se pojavuva i familijata Veropulos od Atina so svojata hrabra investicija vo grinfild lanec na supermarketi pod brendot Vero. Sledi „renesansata”, vreme koga Ljubco Georgievski stapuva na sila i ja prevzema vlasta vo Makedonija. Trae od krajot na 1998 do famozniot 15-ti septemvri 2002 godina. Toa e periodot na smena vo politikata na Atina, so sto se veruvase deka taa ke ja stavi Makedonija pod kontrola dokolku ekonomski ja preplavi. Ovaa pretpostavka bese celosno iznudena od nezapirliviot proces na evropeizacija na celiot region. Se razbira, pomognata i od politikata i/ili korumpiraniot karakter na nasite vlasti. Vo toj period po Kosovskata vojna vo 1999 i pagjanjeto na Milosevic vo 2000 godina, Evropskata unija preku inicijativata na Joshka Fisher poznata kako Pakt za Stabilnost soopsti deka na Jugoistocna Evropa i treba Marsalov plan za razvoj kako sredstvo za nadminuvanje na konfliktite. Taka, itrata Grcija so dopolnitelna pomos na evropski pari siroko gi otvori portite na vardarskata dolina. Vo „renesansata” se sluci prevzemanje i investiranjeto na grcki kompanii vo Okta, Kosmofon, Zito luks (Elbisko), Stopanska Banka Skopje (Nacionalna Banka na Grcija), Mermeren Kombinat Prilep (Kirijakidis), Kreditna Banka (Alfa), Germanos, Strumica Tabak (Mihalides) i Makedonski Telekomunikacii AD (Kosmotelko na Kondominas). Nekoi od ovie investicii se direktno povrzani so Premierot Ljubco Georgievski i negoviot najtesen tim i se dilovi na Grcija kako drzava. Kako celosna „polukruzna”, po 15-ti septemvri doagja periodot na prinudno sletuvanje ili „hard-landing”. Togas, Branko Crvenkovski e liderot na Makedonija a slucajot Okta e najdobar primer za zaladuvanje na odnosite. Ovoj cetvrt del od sinusoidalniot ciklus na ekonomskata sorabotka pomegju dvete zemji trae do deneska. Vo istovreme, jasno e deka i vo Grcija, po olimpijadata i izborot na novata desnicarska Vlada vo 2004 godina, gordata politika na Karamanlis odluci da ne dava podrska na biznisot da investira vo Makedonija. Naprotiv, tie ja zaobikoluvaat nasata zemja vo pohodot za osvojuvanje na Balkanot preku znacitelni investicii vo strateskite zemji: Srbija, Romanija i Bugarija. Ako se sporedat brojkite na grcki investicii vo gorenavedenite zemji so brojkite za Makedonija, togas stanuva mozna tezata deka Grcija vodi politika na ekonomsko oslabnuvanje na Makedonija. Imeno, vo poslednite 6 godini nema novi brend investitori od Grcija vo Makedonija. Ednostavno nema. Dodeka vo Srbija, za poslednite 6 godini do 2006 godina se investirani 2 milijardi evra, spored Grckoto biznis zdruzenie vo Belgrad, i toa vo golem opseg na industrii. Krajno, vistinata e nekade na polovina. Makedonija e mal neatraktiven pazar. Vo istovreme, primerot na Vero pokazuva deka profitot e najgolem motivator i e najsilen argument protiv bilo kakvi ocenki za vlijanie na politikata vo ekonomskata sorabotka. No, i nie imame odreden skepticizam vrz cesnite nameri na ekspanzijata na grckiot biznis kaj nas. Vo 2006 godina vo mediumite se spekulirase deka najdobrata ponuda pri prodazbata na Komercijalna Banka AD e od grcka banka.

Kurtovska Kapija

Kako sto zemjodelcite imaat sezona na berenje na piperkata „kurtovska kapija” sekoj septemvri, taka i berzata ima sezona na finansiski rezultati. Se naogjame vo nea. Minatiot petok, na 29-ti fevruari, recisi site od kotiranite akcionerski drustva pocnaa da gi objavuvaat nerevidiranite bilansi na uspeh. Nerevidirani bilansi na uspeh ne se nisto poveke otkolku otcet za najosnovnite tri „pazardziski” esapi: promet, trosoci i profit. Tie se nervidirani bidejki se ceka usvojuvanjeto na zavrsnata smetka i izvestajot na revizorot na akcionerskite sobranija na sekoja od kompaniite, sto treba da se sluci vo mesecite mart, april i maj. Vo najgolem broj od slucajite, nerevidiranite finansiski brojki se isti kako i revidiranite, so cesni isklucoci kako na primer Teteks i Toplifikacija. Pozitivna vest e toa sto nasite kompanii, ako gi zememe kako reprezentativen primerok kompaniite vo berzanskiot indeksot MBI-10, go rastat prometot i profitot vo 2007 godina koga se sporeduva so 2006 godina. Zbirniot profit na tie deset kompanii od indeksot im raste za 15% vo odnos na prethodnata godina. Ako go konsultirame legendarniot Peter Lynch, portfolio menadzerot poznat po svojot ogromen uspeh vo oploduvanjeto na parite na investiciskiot fond Fideliti Magelan vo osumdesetite godini od minatiot vek so ostvaren prosecen prinos od nad 20% na godisno nivo vo period od 13 godini, togas, bi zaklucile deka nasite kompanii se na dobar pat i se blisku do klasifikacijata na „brzo-rastecki”. Brzo-rastecki kompanii, spored Lynch, se onie kompanii sto se razvivaat so porast od nad 20% od godina za godina vo period od najmalku pet godini po red. No, jas ne bi se nadeval na dostignuvanje i nadminuvanje na toj rast na profitot vo 2008 godina kaj nasite kompanii. Vo istovreme, ako gi analizirame zbirnite vrednuvanja na site kompanii od MBI-10, togas mozeme da zaklucime deka vrednuvanjeto na kompaniite na Makedonskata Berza se doblizuva do nekoe realno nivo. Imeno, deneska nivoto na cenata na akciite vo odnos na profitite, ili klasicniot p/e koeficient, vo Makedonija na MBI-10 (sostaven od akciite na Alkaloid, Beton, Granit, Komercijalna Banka, Makpetrol, Makstil, Stopanska Banka Bitola, Toplifikacija, TTK, i Teteks) so vklucuvanje na najnovite finansiski rezultati e na nivo od 27. Ovoj koeficient dava moznost za ocenka dali eden pazar na kapital e preskap ili pak e korektno vrednuvan. So drugi zborovi, vo Makedonija se ocekuva deka ke treba da pominat 27 godini, so pretpostavka za konstanten profit, da si gi vratis parite od investicijata. Vo istovreme, P/E koeficientot se sporeduva i so nivoto na porast na profitite sto investitorite gi ocekuvaat vo idnina. Za ilustracija, nivoto na P/E koeficientot pokazuva deka investitorite na Makedonskata Berza ocekuvaat okolu 30% porast na profitite vo slednite godini. Iako, nekoj ke kaze deka P/E koeficientot vo avgust i septemvri 2007 godina dostigna blisku do 50, i zatoa deneska cenite na akciite na nivo od 27 se dovolno diskontirani za da bidat atraktivni. Sepak, smetam deka tie dve pretpostavki za tolkuvanje na P/E na Makedonskata Berza se neosnovani. Seuste ima prostor za pa|anje na cenite na akciite, ne samo kaj nas, tuku i vo sosednite zemji, kako i vo nekoi od razvienite pazari. Na primer, P/E koeficientot vo Zagreb za Krobeks e 20 a vo Srbija Belex e 37, dodeka vo Germanija e 11. Vo istovreme, interesno e sto berzanskiot indeks MBI-10 e seuste pod golem pritisok. Na 4-ti mart, absolutnata vrednost na indeksot iznesuvase 6.902 poeni sto e za poveke od 10% korekcija vo sporedba so pocetokot na 2008 godina. No, ako go sporedime indeksot so 31 avgust so rekorden iznos od 10.052 indeksni poeni, togas korekcijata ili namaluvanjeto e za golemi 30%. Za ilustracija, vo ovoj berzanski pad vrednosta na pazarnata kapitalizacija na desete kompanii od MBI-10 se izbrisa za golemi petstotini milioni evra vo vrednost. So drugi zborovi, vrednosta na zbirot na site 10 kompanii od indeksot deneska e edna milijarda i sto milioni evra, a za razlika od toa, vo septemvri mesec minatata godina go dostigna vrvot so iznos od edna milijarda i sestotini milioni evra. Pazarot za kapital e baziran na idni ocekuvanja na investitorite. Vo taa nasoka bi ja tolkuval nelogicnosta sto deneska Granit pravi duplo pogolem profit od Makpetrol, a vo istovreme ima duplo pomala vrednost.

Big Mek ili 7-ca

Minatata nedela, tocno na denot na golemiot protesten miting vo Belgrad protiv priznavanjeto na Kosovo od strana na zapadniot svet, trgnat po svoja rabota, se najdov vo centarot na srpskata prestolnina na Terazije. Go zabelezav iskrseniot i zatvoren MekDonalds, no i tolpa lu|e kraj nego. Natpisot na vleznata vrata ukazuvase na faktite deka ovaa kompanija e poveke srpska otkolku amerikanska. Istata raboti na princip na fransiza so lokalen sopstvenik i vrabotuva 700 srpski gra|ani, a sorabotuva so duzina lokalni dobavuvaci. Na toj nacin, MekDonalds Srbija indirektno e povrzan so blagosostojbata na dve iljadi semejstva vo taa zemja. Sepak, zlatnite lakovi na MekDonalds se eden od najjakite simboli na amerikanskata dominantna mok vo svetot. Ne e slucajno sto ugledniot britanski magazin Ekonomist go izbral Big Mek kako osnoven proizvod vo indeksot za merenje na paritet na kupovnata mok vo svetot. Kako rezultat na frustracijata i besot, Srbite go izrazuvaat svoeto nezadovolstvo preku rusenje na ovie globalni amerikanski ikoni. Dopolnitelno, vo Belgrad vo tie protesti javno se distribuiraa letoci za aktivno bojkotiranje na site banki, prodavnici, mobilni operatori, i benzinski stanici(avstriski, slovenecki, norveski, germanski i sl.). Nezadovolstvoto na Srbija za nezavisno Kosovo e faktor sto na kratok rok do krajot na 2008 godina ke ja namali ekonomskata aktivnost ne samo vo Srbija tuku i vo Makedonija. Za nas, kako dupla doza, tuka e i eventualniot rizik od nepredvidliv poteg od strana na Grcija vo vid na nekakva blokada na nasite aspiracii za evroatlanska integracija. So toa, proekciite za zgolemena ekonomska aktivnost vo 2008 godina za Makedonija, izrazeni preku 6% porast na BDP, ke treba da se revidiraat. A na toj nacin, povtorno pa|ame vo pozicija na tapkanje vo mesto. Uste edna ‘ekonomski’ izgubena godina. Investiranjeto na stranski kompanii vo Makedonija ke bide pod golem pritisok vo 2008 godina. Zatoa, ne treba da se ocekuva golem priliv na stranski direktni investicii. Vo proekciite na Vladata e predvideno deka vo 2008 godina ke pristignat i do 400 milioni evra vo stranski direktni investicii. Za ilustracija, vo Srbija, na primer, kako rezultat na najnovata kriza so Kosovo ima direktni posledici prikazani preku namalen broj na investicii i interes za investicii. General Motors ja otkazal posetata na Zastava od Kragujevac. Spored izjava na ministerot Dzinkic, nekolku italijanski firmi dale nalog na svoite advokati da go prodavaat zemjisteto na koe sakale da pocnat grinfild investicija. Duri i edna od najgolemite privatizacii, prodazbata na Rudarsko topilnicarskiot basen - BOR od strana na avstriskata kompanija A-Tec, e stavena na stendbaj. Srpskiot buget, pak, e proektiran so tri milijardi evra investicii, od koi najveke se stranski. A sto ke se sluci so ekonomijata vo Makedonija, koga, prvo, Makedonija ke go priznae Kosovo, a vtoro, ako dojde do masovni protesti vo centarot na Skopje kako izraz na nezadovolstvo na pritisokot na EU i SAD da ja prifatime grckata „raka za prijatelstvo”. Vo prvoto scenario, izvesno e deka Makedonija ke go priznae Kosovo, no vo istovreme treba da znaeme deka ne im e lesno na nasite kompanii koi rabotat vo Srbija. So edna kratka anketa vo Belgrad zabelezav deka postoi strav kaj nasite biznis lu|e vo Srbija od bojkot na nivnite proizvodi i uslugi. Srbite, imam cuvstvo, deka ne razbiraat deka Makedonija e zemja so multietnicki karakter vo koja sozivotot pome|u makedoncite i albancite e klucno za nasiot prosperitet. Zatoa, nasite izvozni gordosti kako na primer Alkaloid, Tikves, Pexim, Vitaminka, se izlozeni na golem rizik za nivniot biznis vo Srbija. Od druga strana, doma kaj nas mozeme samo da pretpostavime za posledicite od scenarijoto broj dva, da se pocustvuvame povredeni, da protestirame, i del od naseto naselenie da vleze vo samoizolacija. Kamenuvani ambasadi, skrseni MekDonaldsi, obieni prodavnici, e nemila slika na ulicite na Balkanot. Makedonija treba da izdrzi vo svojata politika na dijalog i tolerancija. Ako tu|ata nesreka (sloveneckiot biznis vo Srbija) e nakakva uteha, zalosna e slikata na poluprazniot trgovski centar Merkator na Novi Belgrad.

Snowboard park vo centarot na Sofija

So cesen isklucok na Johnson Controls, stranskite investicii na brend Fortune 500 globalni amerikanski kompanii vo Makedonija ne se slucija vo 2007 godina. Poznatiot amerikanski biznis magazin Forcjun (Fortune) pravi godisna lista na najuspesni amerikanski i globalni kompanii. Istata bese iskoristena za najava na investiciskiot bum vo programata od 100 cekori. Sega za sega, Fortune ostanuva samo kako dalecen son za vladiniot investiciski „Drim Tim”. No, realnosta pokazuva deka sepak vo Makedonija e mnogu potocno da se ocekuva deka sosedite ke bidat nasite najgolemi investitori. So toa, stanuva jasno deka Makedonija e biznis provincija i deka dodeka nie lazno veruvavme deka vremeto ke gi izleci site problemi bez da rabotime na samite sebe si, nasite konkurenti rabotea so polna parea. Deneska, nemame megjunarodno priznato ime, nemame demarkirani granici, nemame produktiven drzaven aparat, nemame biznis aduti, i nemame novi Forcjun investicii. Edinstveno nesto sto imame i mozeme da go zamislime kako nasa konkurentna prednost e nasata gostoprimlivost. Od druga strana, Bugarija cekori so zabrzano tempo i pocnuva da ja zagrozuva Slovenija kako najperspektiven investitor kaj nas. Kako stampedo se pojavuvaat novite direktni investicii od Bugarija. Za ilustracija, pred desetina dena bugarskiot Evroins go kupi Makosped osiguruvanje so vrednuvanje na celata kompanija na nad 9 milioni evra. Interesno e sto Evroins e formiran vo bliskata 1996 godina od strana na grupacijata Eurohold. Ponatamu, vo bankarskiot sektor vlegoa dve novi banki, i toa Alfa finans holding koja kon krajot na 2007 godina ja kupi Internacionalna Privatna Banka, a sega preimenuvana vo Kapital banka, a Centralna kooperativna banka(CKB) ja kupi Sileks banka na krajot od januari ovaa godina. Se ceka odobrenie i za kupuvanje na Postenska banka od strana na CKB. Dopolintelno, Alfa finans holding kupi 51% od brokerskata kuka Evro broker, koja pak e involvirana vo kupuvanje na 5,3% od kapitalot na Makedonska Berza, minatata nedela, za okolu pola milion evra. Istotaka, vo sferata na tehnologijata, od neodamna vo Makedonija aktivno rabotat investicii koi se prosirena raka na kompanii od Bugarija, iako finansirani i od internacionalni pari, Kabeltel vo kabelskata, i Nekskom vo vajmaks telekomunikaciite. Ovoj trend samo ke se zabrzuva. Stranskite direktni investicii vo Makedonija doagjaat preku nasite sosedi i poranesni sojuzni republiki, a ne preku t.n. Forcjun kompanii. Moeto predviduvanje e deka tokmu bugarskite holdinzi ke bidat tie sto vo mnogu bliska idnina ke gi otkupat hotelskite biznisi na M6 i na Fersped vo Ohrid (Palas, Desaret, Metropol, Belvi i sl.). Otkade ovaa mok na Bugarskite holdinzi? Prvo, vo Bugarija vo poslednite 3 godini od 2004 do 2006 godina ima vlozuvanje od 12,5 milijardi dolari na stranski direktni investicii, za razlika od 600-te milioni dolari vo Makedonija za istiot period. Vtoro, Bugarskata ekonomija mnogu brzo se demokratizirase i razvivase posle krahot vo 1996-97 godina. Treto, i najvazno, domasnite kompanii vo Bugarija se finansiraat nagolemo preku Sofiskata berza. Za ilustracija, vo Makedonija se uste cekame na edno realno IPO ili javna ponuda na akcii na sirok spektar na investitori. Vo Bugarija, pak, vo 2007 godina imase desetina kompanii koi se dokapitaliziraa so stotici milioni evra. Edna od najuspesite od niv e majkata kompanija na Unibanka Skopje, Prva Investiciska Banka od Sofija. Toa e dokaz deka apetitot na domasnite kompanii vo Bugarija ne e vrzan za domasnata ekonomija. Naprotiv, biznis lugjeto sakaat da rizikuvaat vo ramki na nivniot eko-sistem i da se razvivaat vo novite i vozbudlivi pazari vo razvoj (Frontier Markets). Na primer, golem del od moite biznis kontakti vo Bugarija razmisluvaat i deluvaat vo Turcija i Romanija. So drugi zborovi, Makedonija e samo propatna stanica na prirodnata ekspanzija na tie biznisi. Od nasa gledna tocka, smetam deka podobro e da pocneme od pocetok. Pocetok e da si go iscistime dvorot. Sekoj sopstveniot, pa potoa zaednickiot. I da, od ovaa nedela realnost e noviot egzibionisticki snoubord park vo centarot na Sofija.

Tekstot e objaven vo Forum na 23/02/2008

Berzata vo borecka „touché” pozicija

Vrednosta na pazarnata kapitalizacija na site kompanii sto kotiraat na oficijalniot Pazar na Makedonskata Berza izgubi nad 700 milioni evra vo vremenskiot period od pocetokot na septemvri minatata do krajot na januari ovaa godina. Toa e vrednost sto e pogolema za iznosot na site stranski investicii sto vlegoa vo Makedonija vo periodot od izminatite 3 godini. Iako toa e zaguba samo na hartija za mnogumina sto ja cuvaat svojata investicija i ne ja prodavaat, ovoj proces e laden tus za optimizmot sto se javi ne samo vo biznis krugovite tuku i vo makedonskoto opstestvo. Najznacajno e toa sto makedonskiot pazar za hartii od vrednost se pokaza kako mnogu nelikviden, a so toa i rizicite za investiranje vo akcii znacitelno se zgolemija. Da ne go zaboravime i politickiot rizik sto od godina za godina samo se zgolemuva. Periodot sto doagja ke bide isklucitelno vazen za razvojot na pazarite za hartii od vrednost vo Makedonija. Kako i sekogas vo nasata istorija, nie sme vo racete na investitorite od nadvor. Tie ke odlucat kako ke se odmota klopceto. Site znaeme deka investitorite od Slovenija i Hrvatska se osnovnite dvigateli na cenite na akciite. No, vo 2008 godina so datum od 12.02 berzanskite indeksi, kako osnoven indikator za dvizenjeto na cenite na akciite, vo Slovenija se padnati za 16%, dodeka vo Hrvatska za nad 20%, samo vo periodot sporedeno so nivniot iznos na krajot od 2007 godina. Takov normalen pad na cenite, vnese strav kaj investitorite vo tie dve drzavi. Vo vreme na globalizacija, ovoj negativen proces e direktno povrzan so padot cenite na berzite na razvienite pazari kako rezultat od visokata verojatnost za recesija vo SAD, motorot na svetskata ekonomija. Zatoa, kako glaven inicijator na padot na cenite vo Slovenija i Hrvatska se citiraat prodazbite na akciite od strana na stranskite investitori kaj niv, no pred se povrzani so Avstriskite banki posrednici. I toa e normalen proces vo koj domasniot investitor pri zgolemni rizici na pazarite prvo se zastituva od eventualni zagubi so prodavanje na svoite investicii vo tugji porizicni pazari. Vo sistem na svrzani sadovi, Evropjanite prodavaat Slovenecki i Hrvatski akcii, dodeka Hrvatite i Slovencite prodavaat Makedonski akcii. Taka, vo mesec januari vo 2008 godina imame vidliva razlika vo iznosite na kupuvanja i prodazbi na stranskite institucii na Makedonskata Berza, so neto odliv na pari. Interesno e da se zabelezi deka za prv pat vo istorijata na Berzata minusot go popolnuvaat domasnite institucionalni investitori kako na primer osiguritelni kompanii, penziski, investiciski i privatni fondovi. No, za toa potoa. Vo takvi uslovi na namalen interes od stranstvo ponudata na akciite na nasata berza e neznacitelna. So drugi zborovi, dokolku eden pogolem institucionalen investitor od Hrvatska, na primer FIMA, saka da gi prodade svoite akcii vo Teteks, deneska, toa e prakticno nevozmozno. Ednostavno nevozmozno. Prvo, nema dovolno investitori na kupovna strana. Vtoro, za razlika od razvienite pazari vo Makedonija nema t.n. „market-mejkeri” na domasniot pazar za akcii, koi po pravilo mora da imaat zaliha i da obezbedat kupuvanje vo ovaa situacija, a so toa se dobar mehanizam za nadminuvanje na vakva realna prepreka. Krajno, cenata ke treba dramaticno da se koregira za da predizvika interes kaj kupuvacite. Ovoj kraen primer e od isklucitelen rizik za Makedonskata Berza za 2008 godina. Zatoa sto ako stranskite investitori dojdat do zaklucok deka za da gi prodadat svoite pozicii vo golem del od makedonskite kompanii na Makedonskata Berza tie ke treba prakticno da gi rasprodatat istite, togas dolgorocnite stranski investitori ke se povlecat od nasiot pazar za hartii od vrednost. Ke ostanat samo spekulanti i somnitelni faci od stranstvo. Komisijata za hartija od vrednost vo takov razvoj na nastanite ke ima polni race rabota. No, domasnite dolgorocni investitori kako najgolemi ucesnici na pazarot ke bidat patosirani, ili vo borecka „tus” pozicija.

Era za Kosovo

Polozuvanjeto na kamen temelnik, minatata nedela, od strana na nasiot Premier i sefot na sloveneckata diplomatija Dimitrij Rupel, na noviot slovenecki "ERA Siti" Skopje simbolizira svoevidna pozitivna slika za razvojot na nastanite vo Makedonija i regionot. Imeno, iako proektiran kako sovremen deloven i zabaven centar na del od parcelata na Skopski Saem, ovoj nov soping kompleks, vreden stotina milioni evra, na svoj nacin ja zacementiruva biznis oskata Pristina-Skopje. So drugi zborovi, Makedonija prirodno se nametnuva kako najgolem ekonomski partner na Kosovo. I na toj nacin pagjaat vo voda viziite na ekstremistite i nivnata politicka agenda. Za ilustracija, za vreme na novogodisnite praznici vo centarot na Skopje se zabavuvaa znacitelen broj na lokalni lugje od Kosovo. Istite gi ispolnuvaat prodavnicite i lokalite vo Ramstor, vo Vero, na Kej i GTC, recisi sekoj vikend. Gi sretnuvame i vo Ohrid. Toj trend e tuka za da ostane. Kako rezultat na toa vo Skopje ke moze da eksplodira maloprodazbata ili „retail” sektorot preku mega proekti, koi seuste so „decja radost” gi gledame vo Solun. Ne e isto da proektiras biznis plan so potencijal za eden ili za dva milioni lugje. Se gleda denot na Ikea vo Skopje. Dopolnitelno, neodamna od Kosovskata strana se najavi izgradbata na nov avtopat do Blace. Paralelno na seto ova, spored Statistickiot Insitut na Kosovo, Makedonija vo 2007 godina e na vtoro mesto po izvoz na proizvodi na Kosovo i zafaka 12% od uvozot ili okolku 260 milioni evra. Srbija e na prvo mesto so 13,4% i 300 milioni evra vo izvoz na Kosovo. Vo 2006 godina, pak, Makedonija e apsoluten rekorder zemja izvoznik na Kosovo, zemajki 20% od celiot kolac. Interesno e da se napomene deka Albanija vo 2006 godina vo uvozot na Kosovo ucestvuva so neznacitelni 1,7% ili 23 milioni evra. A Slovenija, iako ubedlivo najgolem investitor, so nesto nad 50 milioni evra. Nekoi ke kazat deka Makedonija se bavi so re-eksport namesto so realen eksport, no sepak, pred brojkite i bogovite se poklonuvaat. Kako klasicen-za nas, kuriozitet bi sakal da izdvojam dve raboti. Prvo, fakt e deka pri vakva pozitivna situacija na terenot za Makedonija, Drzavniot Zavod za statistika ne dobiva od Carina, nitu pak samostojno obrabotuva, podatoci za Kosovo. Ottamu, vo brojkite za nasata trgovska razmena so Srbija se naogjaat i podatocite za Kosovo, bidejki nie seuste nemame t.n. „kod” za Kosovo odobren vo pravilnicite na Carina. I, vtoro, ako se razdeli stavkata za nasiot izvoz vo Srbija, poedinecno, na dvete zemji, togas gledame deka Makedonija ima izvoz od okolku 300 milioni evra kon Srbija vo 2007 godina. Taka mozeme da izvadime zaklucok sto go razbiva mitot deka Srbija e nasiot najgolem izvozen partner. Naprotiv, taa e na cetvrto mesto, po Germanija, Grcija i Italija. A, najinteresno, Kosovo, kako nasa izvozna destinacija, i dise vo vrat na Srbija na petoto mesto za 2007 godina. A sto stanuva so parite sto Kosovskite gragjani gi trosat vo maloprodazbata i na turistickata ponuda? Normalno, kako se vo zivotot, treba da se zasluzi toa sto se ima. Deneska, Tadic e noviot pretsedatel na Srbija, a so toa i casovnikot za odbrojuvanje na denot na proglasuvanje na nezavisnost na Kosovo se pobrzo cuka. Dali Makedonija e spremna za denot-D? Kosovo ke proglasi nezavisnost vo mart i vo isto vreme se ocekuva Srbija da go pripoi severniot del. Kriza i razdelba slicna na Kipar. Samata kriza, osven zategnata situacija i ekonomsko embargo vklucuva i najava deka Srbija ke go iskluci dalnovodot Nis - Kosovo pole - Skopje, a so toa i napojuvanjeto na struja ne samo na Kosovo, tuku i na Makedonija. Drzavata go pravi svojot del od rabotata i uveze ednomesecni zalihi na jaglen za da moze da go ublazi energetskiot sok od vakvo scenario. Vo istovreme, dolu na terenot, i biznis zaednicata treba da gi isfrli svoite aduti i da ja prifati igrata. I toa se slucuva. Na primer, pri razgovor so sopstvenikot na renomiranata fabrika za plasticni proizvodi, Plast Komerc od Momin potok-Skopje, se zapoznav za nivnite intenzivni pregovori i najavi za pocetni naracki od novi klienti od Kosovo koi dosega rabotele so Srbija. Realpolitik e imeto na igrata, ekvidistanca e del od istoriskite citanki.

Tekstot e objaven vo Forum na 8/2/08