Inflacijata vo pritvor

Finansiskata kriza vo razvieniot svet, koja zapocna vo juli 2007 godina, vleguva vo momenti na katarza. Nesto sto bese definirano kako problem so nekvalitetni „sabprajm” hipotekarni stanbeni krediti veke polovina godina e sistemski problem ne samo vo SAD tuku i vo globalniot finansiski sistem. „Ova e narusuvanje kakvo ne e videno vo poslednite 100 godini”, ke izjavi Alan Grinspan, poranesniot tatko na FED centralnata banka na SAD. Vo sustinata na ovoj period od turbulentni desetina dena, koi zavrsuvaat so objavata za golema drzavna intervencija vo finansiskiot sistem na SAD vo visina od recisi eden trilion dolari (iljada milijardi), e stravot deka rezerviranost i stoenje na strana na Vladata ke dovede do uste pogolema kriza vo slednite meseci. Interesno e da se napomene deka ovoj seopfaten plan za spas na ekonomijata na SAD, sporedeno vo BDP cifri vo Makedonija e isto kako nasata Vlada da bi intervenirala so 450 milioni evra vo slicna situacija. Ako se pobara krivec za vakov razvoj na nastanite, definitivno istiot ke go najdeme vo alcnosta kako covecka osobina. So drugi zborovi, vo epickata borba na finansiskite pazari pomegju stravot i alcnosta, vo izminatite 5 godini stravot go izvlece podebeliot kraj. Od edna strana, niskata vrednost na kamatite vo periodot po izdisuvanje na internet balonot vo 2001 i ogromniot priliv na stranski pari vo amerikanskata ekonomija dozvolija da se redefinira rizikot i voedno se zgolemi obemot na plasman na krediti niz narodot. Od druga strana, osnovata za prekumerno zadolzuvanje, kako vo biznisot taka i niz naselenieto, vo SAD e tezata deka vrednosta na nedviznostite ima samo eden pravec - nagore! Deneska sme svedoci deka kontinuiraniot pad na cenite na domovite vo SAD i Velika Britanija, koj vo ovoj moment e 15% vo sredna vrednost spored S&P Case-Schiller indeksot, gi predizvikuva site denesni nepozelni erupcii. No, ako se gleda pozitivnata strana togas porano ili podocna padot na cenite na nedviznostite ke prekine bidejki vo istorijata na finansiskiot svet nitu eden trend ne trae do nedogled. Sledstveno, ako go slusame Grinspan, togas vo prvata polovina na 2009 godina cenite na kukite vo SAD najverovatno ke go doprat dnoto. Vo toj period ke ima i nova administracija na celo na amerikanskata drzava.
Kakvi se implikaciite vrz Makedonija? Vo mnogu nesta globalnata finansiska kriza lici na inicijalna kapisla za pocetok na globalna recesija ili namaluvanje na ekonomskiot obem. Zatoa, pred se, gledame vrtoglavo pagjanje na cenite na surovinite (metali, zitarici, energensi, i sl.) vo izminatite letni meseci. Tuka imame dobri vesti. Glaven problem na Makedonija vo 2008 godina e inflacijata. Svedoci sme na ekstremen proces na realno zategnuvanje na nasiot semeen budzet. Inflacijata, ili kradecot na opstestvoto, porasna i do 10% i predizvika zgolemuvanje na kamatite, restrikcii od Narodna Banka, i na toj nacin i namalen volumen na kreditna aktivnost kaj bankite. So pagjanje na cenite na surovinite na svetskite berzi, neminovno e da pagja inflacijata. Vo takvo scenario, iako vo Evropa ke ima kratkorocno zategnuvanje na kamatnite stapki kako rezultat na zagubite na Evropskite banki preku svojata izlozenost na Vol strit no i gubenjeto na likvidnost voopsto na pazarite, vo Makedonija treba da pretstoi period koga Narodnata banka ke inicira proces na namaluvanje na kamatnite stapki. Da se potsetime, deneska kamatnite stapki na oroceni depoziti vo denari za naselenie se nad 10 procenti, dodeka vo evra se okolu 5%. Ovie denarski kamatni stapki se znacitelno pogolemi od evropskite i ne se vo celosna korelacija so istite. Sledno, padot na cenite na metalite ke predizvika namaluvanje na stapkata na porast na izvozot, i so toa ke predizvika namalen izvoz i odrzuvanje na losata sostojba na trgovskiot deficit. Krajno, pazarite na kapital i Berzata ke prezivuvaat vo tekot na ovaa faza na odmotuvanje na kreditnoto klopce ili faza na „deleverage”. So drugi zborovi, atraktivnosta na cenite na Berzata vo Makedonija ke se sporeduva so atraktivnosta na cenite na regionalnite i svetskite berzi. Berzanskiot indeks, MBI-10, minatata nedela go dopre nivoto na 4.330 poeni, na koe nivo koeficientot P/E (cena na akcija sporedena so profit po akcija) e normalen za vakov period na ekonomski dvizenja.

Tekstot e objaven vo Kapital na 25/09/08

Pozitivna biznis epidemija

Na makroekonomsko nivo, deneska, ziveeme i rabotime vo sostojba na ekonomska kriza. Imame tripl-plej paket na visoka inflacija, golem trgovski deficit i sme nadvor od evro-integraciite. Prasanjeto za konkurentnosta na nasata ekonomija, a so toa i moznosta za devalvacija na denarot, od den za den stanuva se po aktuelno. Na nekoj nacin nasata 17 godisna vojna za ekonomsko osamostojuvanje ne e dobiena. Makedonija se uste ne e samo-odrzliva gledano preku prizmata na bilansot na sostojba na drzavata.
Bez razlika, ne ni preostanuva nisto drugo otkolku da ziveeme vo mentalen sklop kade sto casata sekogas ja gledame kako polupolna. Resenija mora da se baraat i mora da ima. Za ilustracija, na naslovnata stranica na minatonedelniot Ekonomist bese objaveno deka ima nova validna teorija za kako moze da se dojde do lek protiv rakot. Se razbira, nov nacin na gledanje na rabotite e daleku od resenie, no sepak, toa e golem cekor napred. Avtorot na tekstot argumentira deka sega e pravilno postaven i disekciran problemot, pa taka, so silno istrazuvanje i eksperimentiranje vo slednata etapa, i normalno so doza sreka, mozno e resavanje ne samo na rakot tuku i postavuvanje na izdrzana teorija za kako voopsto funkcioniraat organizimite. Ako vaka odat rabotite vo medicinata, taka odat i vo ekonomijata. Vo taa nasoka, za pronaogjanje na resenie za nasite ekonomski rak-rani treba da se iskoristat tezite na „Tocka na presvrt”, bestseler na Malkom Gladvel od 2000 godina. Imeno, Gladwell veli deka poentata e vo toa kako ke gi postavis rabotite za da go resis problemot. Toj dava primeri od sekojdnevniot zivot koi donele fantasticni pozitivni rezultati, a za niv e upotreben minimalen napor i pari. Toj proces go povrzuva so epidemiite vo medicinata i kako tie se sirat. Na primer, Gladvel go sporeduva drasticniot pad na kriminalot vo New York vo 90-te godini so epidemija ili so „infeciranje” na lu|eto so anti-kriminalen virus. Sto e klucno za toj proces na presvrt? Vo New York vo toj period se doneseni odluki za gerilska borba protiv kriminalot i toa preku stavanje fokus na suzbivanje na najbenigniot tip na prekrsoci. Policijata ekstremno pazela i davala kazni za cistota ako nekoj frla otpadoci ili stava grafiti, kazni za nepocituvanje na javniot red, kazni za nepocituvanje na sistemot ako nekoj saka da se vozi besplatno vo metro, itn. Rezultatot e direktno resavanje na problemot so prepolovena brojka na nopozelni statistiki. Zosto da ne razmisluvame za vakov tip na nekonvencionalni resenija za nasite problemi vo Makedonija? Klucno e deka za da se sprovede uspesna epidemija mora da se veruva deka promenata e mozna, deka lu|eto mozat radikalno da gi transformiraat svoite odnesuvanja i ubeduvanja koga sooceni so praviot stimul. Istotaka, treba da se veruva deka so napravena mala promena bez golemi finansiski investicii vo prava nasoka moze da se dostignat golemi efekti. Treba da se razbira i procesot i relevantnite varijabli za sozdavanje na epidemii. Kako da pocneme pozitivni biznis epidemii? Ednostaven odgovor nema, no sigurno e deka moze da se eksperimentira. Na primer, na nivo na stopanski komori moze da se inicira akcija za sekoja kompanija vo Makedonija da stavi za cel da napravi eden elementaren cekor nadvor od granicite, da izvezuva ili da pomogne nekomu koj razmisluva za izvoz. Da se vospostavi atmosfera pome|u biznisite kade sto rabotenjeto vo Kosovo, Albanija, Bugarija, Crna Gora, Hrvatska i Srbija e normalna rabota. Veke ima pozitivni primeri kade sto makedonski kompanii so svoi pretstavnistva vo Albanija se nudat za pomos za kompanii koi razmisluvaat za vlez na toj pazar. Site vraboteni da razgovaraat so svoite menaxeri i da se zapoznaeni za koja e misijata i celta na kompanijata. Nezamisliv e jazot vo komunikacijata pome|u menaxmentot i vrabotenite vo biznisite vo Makedonija. Da razgovarame za tekovnite slucuvanja vo svetskite ekonomii za zaednicki da gi prepoznaeme trendovite. Za ilustracija, so zgolemuvanje na trosocite za transport na stoki duri i Kina stanuva nekonkurentna za odredeni proizvodi i uslugi. Kompaniite da isprakaat svoi perspektivni vraboteni na MBA programi nadvor od tesniot region, vo Francija, Germanija, Svajcarija ili Kina. Od druga strana, na nivo na drzava ima golem prostor za stimulansi koi bi mozele da dovedat do tocka na presvrt preku dosledno branenje na ednakvite pravila za igra za site, dopolnitelna liberalizacija na pazarite, voveduvanje na najnapredno zakonodavstvo vo informatickata tehnologija, vo finansiskiot sektor, vo carinata, vo namaluvanje na frikcijata za vodenje na biznis.
Tekstot e objaven vo Kapital na 18/9/08