Kurtovska Kapija

Kako sto zemjodelcite imaat sezona na berenje na piperkata „kurtovska kapija” sekoj septemvri, taka i berzata ima sezona na finansiski rezultati. Se naogjame vo nea. Minatiot petok, na 29-ti fevruari, recisi site od kotiranite akcionerski drustva pocnaa da gi objavuvaat nerevidiranite bilansi na uspeh. Nerevidirani bilansi na uspeh ne se nisto poveke otkolku otcet za najosnovnite tri „pazardziski” esapi: promet, trosoci i profit. Tie se nervidirani bidejki se ceka usvojuvanjeto na zavrsnata smetka i izvestajot na revizorot na akcionerskite sobranija na sekoja od kompaniite, sto treba da se sluci vo mesecite mart, april i maj. Vo najgolem broj od slucajite, nerevidiranite finansiski brojki se isti kako i revidiranite, so cesni isklucoci kako na primer Teteks i Toplifikacija. Pozitivna vest e toa sto nasite kompanii, ako gi zememe kako reprezentativen primerok kompaniite vo berzanskiot indeksot MBI-10, go rastat prometot i profitot vo 2007 godina koga se sporeduva so 2006 godina. Zbirniot profit na tie deset kompanii od indeksot im raste za 15% vo odnos na prethodnata godina. Ako go konsultirame legendarniot Peter Lynch, portfolio menadzerot poznat po svojot ogromen uspeh vo oploduvanjeto na parite na investiciskiot fond Fideliti Magelan vo osumdesetite godini od minatiot vek so ostvaren prosecen prinos od nad 20% na godisno nivo vo period od 13 godini, togas, bi zaklucile deka nasite kompanii se na dobar pat i se blisku do klasifikacijata na „brzo-rastecki”. Brzo-rastecki kompanii, spored Lynch, se onie kompanii sto se razvivaat so porast od nad 20% od godina za godina vo period od najmalku pet godini po red. No, jas ne bi se nadeval na dostignuvanje i nadminuvanje na toj rast na profitot vo 2008 godina kaj nasite kompanii. Vo istovreme, ako gi analizirame zbirnite vrednuvanja na site kompanii od MBI-10, togas mozeme da zaklucime deka vrednuvanjeto na kompaniite na Makedonskata Berza se doblizuva do nekoe realno nivo. Imeno, deneska nivoto na cenata na akciite vo odnos na profitite, ili klasicniot p/e koeficient, vo Makedonija na MBI-10 (sostaven od akciite na Alkaloid, Beton, Granit, Komercijalna Banka, Makpetrol, Makstil, Stopanska Banka Bitola, Toplifikacija, TTK, i Teteks) so vklucuvanje na najnovite finansiski rezultati e na nivo od 27. Ovoj koeficient dava moznost za ocenka dali eden pazar na kapital e preskap ili pak e korektno vrednuvan. So drugi zborovi, vo Makedonija se ocekuva deka ke treba da pominat 27 godini, so pretpostavka za konstanten profit, da si gi vratis parite od investicijata. Vo istovreme, P/E koeficientot se sporeduva i so nivoto na porast na profitite sto investitorite gi ocekuvaat vo idnina. Za ilustracija, nivoto na P/E koeficientot pokazuva deka investitorite na Makedonskata Berza ocekuvaat okolu 30% porast na profitite vo slednite godini. Iako, nekoj ke kaze deka P/E koeficientot vo avgust i septemvri 2007 godina dostigna blisku do 50, i zatoa deneska cenite na akciite na nivo od 27 se dovolno diskontirani za da bidat atraktivni. Sepak, smetam deka tie dve pretpostavki za tolkuvanje na P/E na Makedonskata Berza se neosnovani. Seuste ima prostor za pa|anje na cenite na akciite, ne samo kaj nas, tuku i vo sosednite zemji, kako i vo nekoi od razvienite pazari. Na primer, P/E koeficientot vo Zagreb za Krobeks e 20 a vo Srbija Belex e 37, dodeka vo Germanija e 11. Vo istovreme, interesno e sto berzanskiot indeks MBI-10 e seuste pod golem pritisok. Na 4-ti mart, absolutnata vrednost na indeksot iznesuvase 6.902 poeni sto e za poveke od 10% korekcija vo sporedba so pocetokot na 2008 godina. No, ako go sporedime indeksot so 31 avgust so rekorden iznos od 10.052 indeksni poeni, togas korekcijata ili namaluvanjeto e za golemi 30%. Za ilustracija, vo ovoj berzanski pad vrednosta na pazarnata kapitalizacija na desete kompanii od MBI-10 se izbrisa za golemi petstotini milioni evra vo vrednost. So drugi zborovi, vrednosta na zbirot na site 10 kompanii od indeksot deneska e edna milijarda i sto milioni evra, a za razlika od toa, vo septemvri mesec minatata godina go dostigna vrvot so iznos od edna milijarda i sestotini milioni evra. Pazarot za kapital e baziran na idni ocekuvanja na investitorite. Vo taa nasoka bi ja tolkuval nelogicnosta sto deneska Granit pravi duplo pogolem profit od Makpetrol, a vo istovreme ima duplo pomala vrednost.

Makedonski berzanski fenomen so fundamentalni falinki

Razvojot na nastanite na Makedonskata berza vo izminative nekolku godini otslikuva edna amerikanska stereotipna fraza - ‘neboto e limitot’. Site investitori zarabotuvaat! No, vo realniot zivot postoi golema neznajnost za sto ke se sluci vo sledniot period, so izrazena moznost za makedonski berzanski balon. Od druga strana, i vo slucaj na najcrno scenario kade sto rastot ke zavrsi so golem pad, sepak, postojat materijalni dokazi deka berzanskata euforija vo Makedonija nosi zacetoci na trajni vrednosti izrazeni preku sozdavanjeto na eden moderen, pazarno orientiran finansiski sistem. Nie ne sme edinstven slucaj vo svetot za rapiden berzanski porast, iako ne tolku golem kako nasiot, pocnuvajki od zemjite od regionot pa se do Kina. Samo vo 2007 godina zaklucno so sredina na oktomvri mesec generalniot indeks na makedonski berzanski akcii, MBI-10, porasna za nad 140%. Vo isto vreme, indeksot sto ja otslikuva Sangajskata berza vo Kina, zemjata so eden od najbrzite razvoji vo istorija na planetata, raste za okolku 115%. Ako gi pogledneme brojkite vo ovie dva mladi pazari za izminatite 3 godini so pocetok od januari 2005 godina, togas nasata berza raste za fantasticni 600% vo sporedba so rastot od 300% na Sangaj kompozit-indeks za akcii. Go prifakam argumentot deka prvicniot rast vo Makedonija se dolzi na podceneti osnovni vrednosti vo bilansite na kompaniite. Sepak, toa e minato. Vo nasoka na postoenjeto na preskap pazar moze da se napomenat nekolku ekonomski parametri, pocnuvajki od nivoto na rastot na makedonskata ekonomija. Vo Makedonija rastot na ekonomijata vo BDP vo izminatite tri godini se dvizese vo prosek od okolku 4%, so ocekuvanje deka vo slednite tri godini ke bide nad 7%. No, sporedbeno so toa za istite periodi BDP na ekonomijata vo Kina se dvizese vo prosek okolku 10%, a se ocekuva da raste i nad 11% vo sledniot period. Znaci, iako postoi fundamentalna pricina za svetla idnina, istata ne e tolkava kako onaa vo najbrzo rasteckite zemji vo svetot. Rastot na ekonomijata e direktno povrzan so rastot na dvata osnovni fundamentalni dvigateli na cenite na akciite, prihodite i profitite. Dopolnitelno, nivoto na cenata na akciite vo odnos na profitite, ili klasicniot p/e koeficient, vo Makedonija na MBI-10 dostigna nivo od 45, vo Sangaj istitot e 69, vo Belgrad-Beleks e 43, vo Zagreb-Krobeks e 29, dodeka vo razvieniot svet e 18 pati za S&P 500 vo SAD. Ovoj koeficient ne pokazuva nisto poveke od toa sto ako nivoto na profitot na kompaniite vo MBI-10 (Alkaloid, Beton, Granit, Komercijalna Banka, Makpetrol, Makstil, Stopanska Banka Bitola, Toplifikacija, TTK, i Teteks), na primer, ostane konstantno vo godinite sto doagjaat, togas za eden investitor ke treba 45 godini da si gi vrati vlozenite pari. Normalno, ne e realno deka profitite na ovie kompanii ke ostanat na isto nivo. Tie ke rastat, zemajki ja vo predvid stapkata na rastot na BDP vo idnina koja e pogolema vo Makedonija otkolku vo SAD, no i razvojnite planovi na istite(?). Kriticarite velat deka makedonskite kompanii se netransparentni i gi krijat rezultatite od svoeto rabotenje. Ako se zemat ovie tri faktori kako tocni, togas ima osnova za konstatacija deka vrednosta na kompaniite vo MBI-10 deneska e realna ili potceneta.
Sepak, vrednosta na pazarnata kapitalizacija na site akcii kotirani na Sangajskata i Senzen berzi vo Kina e blisku do ekonomskoto proizvodstvo na celata ekonomija, nesto sto istoriski e vidlivo i vo SAD. Nasprotiv, vo Makedonija samo vrednosta na pazarnata kapitalizacija na desete kompanii od MBI-10 deneska e edna milijarda i petstotini milioni evra ili nad 30% od BDP. So ednostaven primer, ako Alkaloid i Makpetrol, dvete najgolemi kompanii po pazarna kapitalizacija, porasnat za 100% vo periodot sto doagja, sto ne e tolku nerealno ocekuvanje za domasniot investitor, togas nivnata vrednost ke se doblizi do prodaznata vrednost na Makedonski Telekomunikacii AD vo 2000 godina, od priblizno 600 milioni evra. Da ne zaboravime Makedonski Telekomunikacii pravese i pravi edna od najgolemite profitni marzi vo svetot! Kolkavi profitni marzi ke pravat kompaniite vo MBI-10 vo sledniot period? Koi se nivnite razvojni planovi precizno izrazeni vo procent na rast na prihodite? Odgovorot na ovie prasanja e vo domakinsko korporativno upravuvanje. Obvinuvanjata deka kompaniite ‘gi krijat rezultatite od svoeto rabotenje’ e seriozna rabota, a nie ne gledame transparenten javen proces kako odgovor na taa crna damka vo korist na investitorite. Ottamu, treba da postoi diskont, a ne premium vo vrednuvanjeto na kompaniite.