Freakonomics: Makedonija e najgolemiot turisticki investitor vo Grcija!

Minatata nedela, na 2 April, kako bomba odekna plateniot neprijatelski komercijalen oglas -„Gruevski poklonet pred grobot na Goce Delcev”, objaven vo Financial Times, International Herald Tribune i drugi vlijatelni vesnici vo svetot. Nesomneno e deka taa grckata propaganda za vremetraenje na NATO samitot vo Bukurest e naracana od vlastite vo Atina. Vesta za ovoj oglas ogorceno se prenese i na naslovnite stranici na nasite dnevni vesnici. Ne mozev da izdrzam a da ne go kupam pecatenoto izdanie na Financial Times od toj datum. Nastrana od diskusijata okolu vekovnoto pravo na Grcija nad imeto Makedonija i nekonstruktivnosta na nasata politika, megjudrugoto, vo toj tekst se naglasuva faktot deka Grcija e najgolem investitor vo nasata zemja. Moram da potenciram deka toj argument stoi na labavi noze. Grcija, nadvor od cesni isklucoci, e „politicki” a ne ekonomski motiviran investitor vo ekonomijata na nasata zemja. I zatoa, logicno, ako Grcija e najgolem investitor vo Republika Makedonija, togas Makedonija e najgolemiot turisticki investitor vo Grcija. Vo statistikata na Narodnata banka za periodot od 1997 do 2006 godina se proknizeni vkupno 2 milijardi i sto milioni evra stranski direktni investicii. Od toa, Grcija ucestvuva so vkupno 320 milioni evra na kumulativni direktni investicii do krajot na 2006 godina, ili vkupno 15% od sumata. Taa e na vtoro mesto po Ungarija so Matav, koj napravi investicija od okolu 300 milioni evra za kupuvanje na nad 50% od Makedonski Telekomunikacii vo 2001 godina. Interesno e da se napomene deka 200 milioni evra ili 63% od grckite investicii se slucuvaat vo vremeto koga na vlast e Ljubco Georgievski od 1998 do 2002 godina, koj vsusnost otvoreno ja promovirase Grcija kako nas sojuznik. Za ilustracija, nasata najgolema banka Stopanska Banka AD Skopje, vo 2000 godina e privatizirana so investicija na NBG(Nacionalna Banka na Grcija) na suma od okolu 75 milioni evra, zaedno so IFC i EBRD, za 85% od kapitalot. Najgolemiot akcioner na NBG e grckata Vlada so kontrola na 18% od glasackite akcii. Vo momentov, sedum godini podocna, Stopanska Banka Skopje pravi godisen profit od recisi 18,3 milioni evra i ima pazarna kapitalizacija na Makedonskata Berza od 254 milioni evra. Da ne zaboravime deka vo avgust mesec 2007, koga cenite na akciite go dostignaa vrvot, Stopanska Banka AD Skopje bese vrednuvana od investitorite vo iznos od 325 milioni evra. Znaci, NBG kade sto drzavata Grcija e najgolem akcioner za nepolni 8 godini ja zgolemi vrednosta na svojata investicija za recisi 3 pati. Toa e dobar biznis za Grcija: em zarabotuvas-ekonomski, em se falis po svetski vesnici-politicki. Na sto mislea, i kolku nadaleku, nasite politicari koga ja prodavaa ovaa zlatna kokoska? A sto stanuva so za mnogumina „najlosata privatizacija na site vreminja”-OKTA? Zarem mozeme so zdrav razum da gi prifatime onie triesetina milioni evra, i onie pari za doinvestiranje za gradenje na nafotovodot Skopje-Solun, vo stranska direktna investicija vo OKTA od strana na Hellenic Petroleum kako pozitivna rabota? Vo Helenik Petroleum 35,5% od sopstvenosta e vo racete na Grckata drzava, a 35,9% vo racete na Spiro Latsis, najbogatiot Grk koj e na 68 mesto na listata na svetski miljarderi na Forbs magazinot za 2007 godina. Gospodinot Latsis, megjudrugite, e mnogu dobar prijatel so Jose Manuel Baroso, pretsedatelot na Evropskata Komisija, so kogo cesto se druzat na negovata jahta, spored Vikipedija. Otsega se gleda kako Makedonija ke vleze vo EU! Tret, Kosmofon e vo sopstvenost na Kosmote, koja pak e vo 98,6% sopstvenost na OTE, vo koja Grckata drzava ima 28% sopstvenost. Za rezime, vkupnata investicija na ovie tri kompanii koi se so vlijatelna drzavna sopstvenost iznesuva polovina od site direktni investicii na Grcija vo Makedonija. Ostanati grcki investicii vo Makedonija, kako na primer Zito luks i Mermeren Kombinat Prilep, bea znacitelno pomognati od EU fondovite i kreditite na EBRD, pod lazno pokritie na Paktot za Stabilnost i EU Samitot vo Solun. Ne, blagodaram! Od druga strana, pak, Republika Makedonija, po glava na zitel, e najgolemiot investitor vo turistickoto kese na Helenskata Republika. Da, toa e fakt! Edinstveno Albanija, od site zemji vo evropa i svetoto, e vo prednost, po glava na zitel, vo vkupno vlezovi vo Grcija vo 2006 godina, najnova statistika, spored Nacionalniot statisticki sekretarijat na Grcija. No, Albanija praka mnogu imigranti-privremeni rabotnici, dodeka Makedonija praka mnogu turisticki evra. Spored nivniot sekretarijat, vo 2006 godina, 350.043 pati makedonski gragjani vlegle vo Grcija-rekord po glava na naselenie od site zemji vo Evropa i svetot sto prakaat turisti vo GR. Ako pretpostavime deka se potroseni po 100 evra, i e pominat 1,5 den prestoj, i e platena viza, togas jas doagjam do konzervativen podatok od „investirani” priblizno 60 milioni evra godisno. Ako taa brojka se pomnozi so samo 6 godini, togas gledame deka investiciite na makedonskite gragjani vo prijatelska Grcija se na nivo na investiciite na Grcija vo nasata zemja.

Oriste lokoumades ΠΓΔΜ

Ovaa nedela, vo Elefteros Tipos(Ελεύθερος Τύπος), relevanten grcki dneven vesnik, imase tekst prenesen od nasite domasni mediumi deka Grcija e vtor po golemina investitor vo Makedonija so vlozeni 263 milioni dolari vo periodot do 2000 do krajot na 2006 godina. Spored vesnikot, sedum od 17-te najgolemi stranski investicii vo Makedonija se grcki, a vo firmite kade dominanten e grckiot akcionerski kapital se vraboteni 20.000 makedonski gragjani. Mojata pretpostavka e deka ovoj tekst e objaven kako dokaz za konstruktivnosta na Grcija vo odnos na sorabotkata so Makedonija i prasanjeto so imeto. Bez razlika, toa e pogresna konstatacija. Deneska, Grcija se cini deka vodi drzavna politika za ekonomsko slabeenje na Makedonija potencirana preku otsustvo na novi investicii. Iako, mora da se priznae deka ovoj trend e vidliv za poslednite nekolku godini i e dijametralno sprotiven vo odnos na onoj na pocetokot na mileniumot. Za ilustracija, istorijata na ekonomskata sorabotka so Grcija mozeme da ja podelime na 4 dela. Prviot period bi go narekol „pekolot”. Toj e zapecaten so ekonomskoto embargo za vreme na naseto osamostojuvanje vo 1994 godina koga ne postoi ekonomska sorabotka pomegju dvete strani. Potoa, vo 1996 i 1997 godina, e vremeto na stabilizacija. Togas se naredija, edno po drugo, prodazbite na domasnite trofeji na nasata privatizacijata kako na primer Cementarnica Usje i Pivara Skopje na renomiranite Titan i Coca-Cola Hellenic Bottling Company S.A.. No, vo toj period se pojavuva i familijata Veropulos od Atina so svojata hrabra investicija vo grinfild lanec na supermarketi pod brendot Vero. Sledi „renesansata”, vreme koga Ljubco Georgievski stapuva na sila i ja prevzema vlasta vo Makedonija. Trae od krajot na 1998 do famozniot 15-ti septemvri 2002 godina. Toa e periodot na smena vo politikata na Atina, so sto se veruvase deka taa ke ja stavi Makedonija pod kontrola dokolku ekonomski ja preplavi. Ovaa pretpostavka bese celosno iznudena od nezapirliviot proces na evropeizacija na celiot region. Se razbira, pomognata i od politikata i/ili korumpiraniot karakter na nasite vlasti. Vo toj period po Kosovskata vojna vo 1999 i pagjanjeto na Milosevic vo 2000 godina, Evropskata unija preku inicijativata na Joshka Fisher poznata kako Pakt za Stabilnost soopsti deka na Jugoistocna Evropa i treba Marsalov plan za razvoj kako sredstvo za nadminuvanje na konfliktite. Taka, itrata Grcija so dopolnitelna pomos na evropski pari siroko gi otvori portite na vardarskata dolina. Vo „renesansata” se sluci prevzemanje i investiranjeto na grcki kompanii vo Okta, Kosmofon, Zito luks (Elbisko), Stopanska Banka Skopje (Nacionalna Banka na Grcija), Mermeren Kombinat Prilep (Kirijakidis), Kreditna Banka (Alfa), Germanos, Strumica Tabak (Mihalides) i Makedonski Telekomunikacii AD (Kosmotelko na Kondominas). Nekoi od ovie investicii se direktno povrzani so Premierot Ljubco Georgievski i negoviot najtesen tim i se dilovi na Grcija kako drzava. Kako celosna „polukruzna”, po 15-ti septemvri doagja periodot na prinudno sletuvanje ili „hard-landing”. Togas, Branko Crvenkovski e liderot na Makedonija a slucajot Okta e najdobar primer za zaladuvanje na odnosite. Ovoj cetvrt del od sinusoidalniot ciklus na ekonomskata sorabotka pomegju dvete zemji trae do deneska. Vo istovreme, jasno e deka i vo Grcija, po olimpijadata i izborot na novata desnicarska Vlada vo 2004 godina, gordata politika na Karamanlis odluci da ne dava podrska na biznisot da investira vo Makedonija. Naprotiv, tie ja zaobikoluvaat nasata zemja vo pohodot za osvojuvanje na Balkanot preku znacitelni investicii vo strateskite zemji: Srbija, Romanija i Bugarija. Ako se sporedat brojkite na grcki investicii vo gorenavedenite zemji so brojkite za Makedonija, togas stanuva mozna tezata deka Grcija vodi politika na ekonomsko oslabnuvanje na Makedonija. Imeno, vo poslednite 6 godini nema novi brend investitori od Grcija vo Makedonija. Ednostavno nema. Dodeka vo Srbija, za poslednite 6 godini do 2006 godina se investirani 2 milijardi evra, spored Grckoto biznis zdruzenie vo Belgrad, i toa vo golem opseg na industrii. Krajno, vistinata e nekade na polovina. Makedonija e mal neatraktiven pazar. Vo istovreme, primerot na Vero pokazuva deka profitot e najgolem motivator i e najsilen argument protiv bilo kakvi ocenki za vlijanie na politikata vo ekonomskata sorabotka. No, i nie imame odreden skepticizam vrz cesnite nameri na ekspanzijata na grckiot biznis kaj nas. Vo 2006 godina vo mediumite se spekulirase deka najdobrata ponuda pri prodazbata na Komercijalna Banka AD e od grcka banka.