Vo koj kosh da go stavime ADG Mavrovo?

Peter Lynch e poznat po svojot ogromen uspeh vo oploduvanjeto na parite na investiciskiot fond Fidelity Magellan vo osumdesetite godini od minatiot vek so ostvaren prosecen prinos od nad 20% na godisno nivo vo period od 13 godini. Soglasno uveruvanjata na vrvni dokazani investitori vo svetot kako nego, za da si ja olesnime rabotata, kompaniite koi kotiraat na berza mozeme da gi klasificirame vo sest razlicni grupi: sporo-rastecki, brzo-rastecki, stabilni ili krupni zverki, potencijali za presvrt, so sokrieni bogatstva, i ciklicni koi zavisat od ciklusot na ekonomijata. Se razbira, za investitorot najinteresni se onie kompanii koi imaat moznost da zarabotat poveke, pobrgu, a so toa i rapidno da se zgolemi cenata na cinenje na nivnata akcija kako hartija od vrednost, a takvi mozat da bidat kompanii od poveke od gorenavedenite sest kategorii ili „kosevi”. Da ne zaboravime deka najvazen opsto-prifaten faktor za vrednuvanje na bilo sto, a so toa i na akciite, e realnata i stabilna zarabotka ili dobivka. Vo razvieniot svet, se pokazuva deka na dolg rok vrednosta na akciite koi pretstavuvaat sopstvenost vo odredena kompanija se pridvizuva kon „realnata cena” koja e vo korelacija so, ili znacitelno zavisi od, nivoto na profitot sto odredena kompanija go pravi od godina za godina. Ottamu, ako sekoja kompanija sto e vo igra na nasata Makedonska Berza ja stavame vo eden od tie sest kosa, nasiot investitorski zivot ke bide mnogu polesen vo odnos na procenkata za idnite profiti i razvojni planovi. Vo koj od tie sest kosa bi ja stavile Komercijalna Banka? Jas go biram onoj na stabilnite, koi po definicija rastat umereno no sigurno. Toa se kompanii so pomal rizik kaj koi, ako se investira vo nivnite akcii, nema moznost za zbogatuvanje preku nok. A sto stanuva so Alkaloid? Alkaloid ima sansi da bide vo kosot na „brzo-rasteckite”, zemajki vo predvid deka ima potencijal da se razviva so nad 20% rast vo obemot na rabota, vo godinite sto doa|aat. Sepak, toa e predviduvanje i potencijalno nosi rizik na pogresna prognoza. Zatoa, ke treba da gi sledime negovite rezultati vo idnina za da ja dokazeme taa pretpostavka. Od druga strana, Stopanska Banka Bitola e kompanija koja bi ja stavil vo kosot na „sporo-rastecki”. Za nea, bitno e da si ja resi nizvesnosta i da se prodade sto e mozno pobrgu bidejki ako prodolzi so otporot kon inovacii ke ja izede konkurencijata. Ponatamu, vo kosot na „potencijalite za presvrt” od neprofitabilni i propa|acki vo dobro stoecki kompanii mozeme da go stavime Tikves, na primer. Vo Makedonija za ovaa grupa ima mnogu kandidati. Prasanjeto za niv e dali i na kakov nacin ke se transformiraat? Dali ke dojdat na nivo na stabilen i postojan rast? Za niv, rizikot e znacitelen, ili sansite za ostvaruvanje na zadovolitelen i dolgotraen profit se mnogu pomali. No, ako dojde do takva pozitivna preobrazba togas investitorot treba da bide nagraden so znacielen porast na vrednosta na akciite na kompanijata. Kosot na makedonskite kompanii t.n. „sokrieni bogatstva” moze da se prepolni. Spored mnogumina, pricinata na rastot na recisi site akcii na Makedonskata Berza vo 2005, 2006, i do nekade i vo 2007 godina se dolzi na procenkata deka sredstvata vo knigite na kompaniite se prikazani so diskont, devalvacija, i so prikrieni profiti, nedviznini, zalihi i sl. Krajno, „ciklicni” se akciite na Makstil, ArcelorMittal, koi zavisat od ciklusite na svetskata ekonomija. Koga ima bum, kako na primer vo ovoj period, togas nivniot biznis dramaticno raste, no koga ima namaluvanje na aktivnostite na globalno nivo, togas obemot seriozno im se namaluva. Najbitno, potencijalot na edna kompanija moze da bide fantasticen, no toa ne znaci deka cenata na edna akcija vo daden moment e na dobro nivo za da se kupuva. Dobra kompanija ne znaci i dobra akcija. Od aspekt na analizata dali edna akcija e realno vrednuvana, potceneta, ili natceneta, osven detalnata analiza za idnite zarabotki, treba covek da gi sporedi relativnite vrednuvanja na taa akcija izrazeni, na primer, vo koeficientot na cena vo odnos na profit. Na primer, denovive aktuelen e skandalot so ADG Mavrovo - Skopje, povrzano so transferi na sredstva so firmi-kerki. Deneska nivoto na koeficient cena-dobivka za Mavrovo e 47, a pred mesec dena bese 128, ili cenata na akcijata bese pogolema za 300%. Toj broj znaci ako sé drugo ostane konstantno vo godinite sto doa|aat, togas za eden investitor ke treba 128 godini da si gi vrati vlozenite pari. Vo 2007, firmata pravi zagubi vo rabotenjeto vo prvite 9 meseci.

Tekstot e objaven vo Forum na 30/11/07

Meckina dupka

Izminatiot period od nekolku nedeli donese negativni tektonski potresi na Makedonskata berza. Vo ekonomski termini kazano sekoj pad na berzata od nad 20 procenti od nejziniot vrv e “market crash” ili pazaren lom. Zaklucno so 19-ti noemvri, berzanskiot indeks MBI-10, koj gi prikazuva dvizenjata na cenite na Makedonskata Berza, imase namaluvanje od celi 25 procenti, vo odnos na negovata najvisoka vrednost ostvarena na 31-vi avgust. Na 19 noemvri absolutnata vrednost na MBI-10 iznesuvase 7.542, dodeka na 31 avgust imase rekorden iznos od 10.052 indeksni poeni. Za ilustracija, vo ovoj berzanski pad vrednosta na pazarnata kapitalizacija na desete kompanii od MBI-10 se izbrisa za golemi cetiristotini milioni evra vo vrednost. So drugi zborovi, vrednosta na zbirot na site 10 kompanii od indeksot deneska e edna milijarda i dvestotini milioni evra, a za razlika od toa, pred nesto poveke od eden mesec go dostigna vrvot so iznos od edna milijarda i sestotini milioni evra. Toa se golemi zagubi na hartija za investitorite koi odlucija da ne gi povlekuvaat svoite pozicii od berzata. No, za nekoi od nasite sogra|ani, koi vlegoa vo pazarot vo periodot na krajot na avgust i prvata polovina na septemvri, ova se znacitelni zagubi na realni pari. Definitivno, pricina na ovoj trend na pa|anje na cenite na nasata berza e neizvesnosta povrzana so Kosovo i odlukata za vlezot na Makedonija vo NATO. Istotaka, tuka se dodava mnogu maliot interes na investitorite od Slovenija, Hrvatska i pobliskiot region, koi vo minatoto bea osnoven dvigatel na rastot na cenite na akciite. Vo Slovenija, na primer, investitorite, individualci i institucii, deneska se fokusiraat na najavenata javna prodazba na akcii vo Nova Kreditna Banka od Maribor, koja treba da se ostvari do krajot na mesec noemvri. Minatiot mesec, istoto se slucuvase i so hrvatskite investitori koi kupuvaa drzavni akcii vo Hrvatskiot telekom. Kako potvrda za namaleniot interes na stranskite investitori, a so toa i namalenata likvidnost na Makedonskiot Pazar, e goleminata na iznosot na dneven promet, koj vo prosek vo poslednite sedum dena od avgust iznesuvase tri milioni evra, i togas cenite rastea, dodeka vo poslednite sedum dena toj dneven prosek iznesuva eden milion evra, a cenite pa|aat. No, najgolem predizvikuvac na padot na berzata se makedonskite mali investitori. Golem del od istite se vo golema griza zemajki vo predvid deka se sto imaa od zastedi go stavija vo berzata. Sega se pritisnati kako vo meckina dupka, so golema dilema. Nekoi, odlucija da prodavaat za da obezbedat sigurna zarabotka. Od aspekt na golemata slika, ovoj turbulenten proces na namaluvanjeto na cenite e dobra rabota. Vo istorijata na pazarite na kapital, sekoj zdrav pazar e pazar so povremeno namaluvanje na cenite izrazeno preku “korekcija”. Bez razlika na ovoj fakt, indeksot e seuste so rast od nad 100 procenti za celata 2007 godina, sto e na rekordno nivo koga ke se sporedi so dvizenjata na razvienite pazari, kako na primer amerikanskiot indeks S&P 500 so rast od 1 procent vo 2007-ma, germanskiot DAX so rast od 14, ili pak dvizenjata na pazarite vo razvoj kako slovenskiot SBI20 so 74 procenti rast, belgradskiot Beleks15 so 45, hrvatskiot CROBEX so 42, ili [angajskiot indeks so 97 procenti porast vo 2007-ma. Krajno, nivoto na cenata na akciite vo odnos na profitite, ili klasicniot p/e koeficient, vo Makedonija na MBI-10 (sostaven od akciite na Alkaloid, Beton, Granit, Komercijalna Banka, Makpetrol, Makstil, Stopanska Banka Bitola, Toplifikacija, TTK, i Teteks) deneska e na nivo od 37, vo Shangaj istitot e 48, vo Belgrad-Beleks e 43, vo Zagreb-Krobeks e 23, dodeka vo SAD e 18 pati za S&P 500. Ovoj koeficient dava relativna moznost za ocenka dali eden pazar e preskap ili pak e korektno vrednuvan. Ottamu, ako covek veruva deka vo sledniot period vrednosta na biznisot na kompaniite vo Makedonija ke raste za nad 20% od godina za godina, togas denesnata pazarna cena na akciite e atraktivna.

*kolumnata e objavena vo Forum na 23/11/07

Pobuna na brodot Baunti - The mutiny on the Bounty

Neodamna, spored Zavodot za statistika, bese objaveno deka trgovskiot deficit vo razmenata so stranstvo vo prvite devet meseci vo Republika Makedonija dostigna nad edna milijarda dolari. Vo ovoj period obemot na stokovnata razmena iznesuva 5,9 milijardi dolari, od sto 3,5 milijardi se vo vid na uvoz, a 2,4 milijardi dolari vo vid na izvezeni proizvodi. Bitno e da se zabelezi podatokot za znacitelniot rast na izvozot vo 2007 vo odnos na periodot januari-septemvri 2006 godini vo iznos od 40%, za razlika od uvozot koj raste za 30%. Na kratko, absolutnata brojka za trgovski deficit rasne, sto ne e znak za podobruvanje, no izrazeno vo procenti imame podobreni brojki za izvozot. Trgnuvajki od osnovnata premisa za stremezot kon zgolemuvanje na kvalitetot i standardot na ziveenje, obstojuvanjeto na trgovskiot deficit na makedonskata ekonomija, od godina za godina, kako negativen element e klucen za analiza. Vo 2007 godina, evidentno e deka izvozot se zgolemuva, i toa vo tradicionalno noseckite izvozni granki na Makedonija, kako sto se zelezarijata, feronikelot i tekstilot. Feronikelot e lider, no i izvozot na tekstilni proizvodi dozivuva renesansa so nad 100 milioni dolari vo zgolemena realizacija. Sepak, iako sekoj rast e dobrodojden, makedonskata ekonomija vo ovoj period seuste zavisi vo golema merka od industriite koi vrabotuvaat nisko-kvalifikuvana rabotna sila i vo istovreme sozdavaat proizvodi so niska dodadena vrednost. Za ilustracija, vo celiot izvoz na nasata drzava, feronikelot e najdominanten i iznesuva 417 milioni dolari, ili so toa zavzema celi 17% od celokupnata suma na izvoz na drzavat. Vo istovreme, ako se ima vo predvid deka vo istiot period vo 2006 godina izvozot na feronikelot iznesuval 117 milioni dolari, a vo vkupnoto saldo zavzemal mali 7%, togas mozeme da ocenime deka samo zaradi zgolemuvanjeto na cenata na nikelot na svetskite pazari, koja e enormna kon krajot na 2006 i prviot del od 2007 godina, makedonskata ekonomija zarabotuva najgolem del od svojot rast. A sto stanuva koga cenata na nikelot ke padne? Na nekoj nacin makedonskata ekonomija mozebi e kako eden natovaren brod koj se dvizi mnogu sporo do krajnata destinacija. Sudbinata na toj brod, sepak, treba da ja gledame vo negovata rekonstrukcija i redizajn. Ne sakame nasiot brod da ja dozivee sudbinata na ruskiot tanker vo Crno More koj neodamna se prepolovi pod pritisok na golemo nevreme, ili onoj korejskiot brod vo zalivot na San Francisko, koj pak se pokazuva deka ne bil dovolno spreten vo uslovi na golema magla. Mozebi nasata sudbina treba da ja poistovetime so patesestvieto na posadata na maliot camec pod vodstvo na William Bligh, koi kako rezultat na pobunata na brodot Baunti, morale da se soocat so neizvesnosta na golemiot predizvik i vo nevozmozni uslovi da dojdat do uspeh. Tocno e deka vremeto e pred nas i ke pokaze vo koja nasoka ke se dvizat nasite izvozni kapaciteti. Dopolnitelno, deneska sme dosta naivni ako smetame deka ke ne spasat privatnite transferi na pari od pecalbarite vo stranstvo koi dostignuvaat iznos od nad edna milijarda dolari na godisno nivo. Zatoa, vo interes na celata nacija i idnite generacii e da se obedineme vo odnos na privlekuvanjeto na stranski investicii. Vo taa nasoka, treba da se poddrzi naporot na segasnata Vlada za privlekuvanje na avtomobilskata industrija od Evropa da dojde i da investira vo Makedonija. Sega imame istoriska sansa za pravenje na nesto sustinsko za ‘nasiot brod’. Parite za promocija na Makedonija kako dobra biznis destinacija, sakale ili ne, se potroseni. I mnogu drugi pari na narodot se potrosija vo minatite godini. No, dali Johnson Matthey ke dojde vo Makedonija, ili ne, e prasanje cij odgovor e istotolku vazen kako i onoj za opstanuvanjeto na naseto ustavno ime. Zatoa, sakam da znam dali liderite na opozicijata pratija pismo za podrska do bordot na direktori na Johnson Matthey povrzani so naporite na Makedonija da dojde do pozitiven odgovor za investicija? Ako ne, seuste ima vreme za toa. Samo na toj nacin, obedineti vo strateskite celi na razvojot na biznisot vo Makedonija, mozeme da isplovime vo pomirni vodi.

Ovoj tekst e objaven vo Forum na 16/11/2007

The devil is in the details

Brisel vo najnoviot strategiski dokument za nasata ekonomija ne oceni so dobra ocenka so sto se konstatira deka nie na sreden rok mozeme da se spravime so konkurentnosta na evropskiot vnatresen pazar. Toa e dobra rabota. No, se cini deka kaj nas fokusot premnogu e na golemata slika, na sumata, nasprotiv specificnostata na drvjata vo nejze. Vo biznisot, kako i vo zivotot, uspehot e odrzliv na dolg rok, a so toa i vo ramki na konkurentniot pazar na EU, samo ako se misli na site detali, od najmal do najgolem, i site specificnosti na sekojdnevnata situacija. Vo ponov zargon velime deka “gjavolot e vo detalite”. Dotolku povekje, sto od site cetiri delovi na menagmentot kako proces (planiranje, organiziranje, realizacija na zadacite, kontrola), za nas e najbiten e delot na realizacija-kade sto sme slabi. Lugjeto go cinat sistemot i tie se osnovata za natprevar so evropskite konkurenti. Vo Makedonija seuste postoi golem jaz so Evropa vo odnos na nivoto na produktivnost na rabotnata sila, a so toa postoi jaz i vo kompetencijata za natprevar. Postarite generacii kje kazat deka vo nasata drzava postoela tradicija na praktikuvanje na visoki JUS ili germanskite DIN standardi, na kvalitet i organizacija, i deka seto toa e zaboraveno vo ponovo vreme. Toa e taka, no sepak postojat mnogu sovremeni nelogicnosti, „oksimoroni”, sto ne odalecuvaat od moderniot nacin na vodenje biznis. Toa se prepoznava vo najmalite i najednostavni tkiva na ekonomijata. Na primer, fakt e deka vo Makedonija nema standard za kako treba da izgleda najosnovnata alatka voopsto vo ekonomijata - Kurikulum Vitae. Denesnite diplomci pisuvaat rasomonijada od kratki biografii, a nikoj ne se zaprasuva kakov e krajniot efekt. Na terenot, rabotodavecot e zbunet i vekje neveruva vo ovoj dokument. Mu se otvara dopolnitelna rabota za da gi razgleda site pristignati CV-a, so pretpostavka deka ona najlosoto moze da bide najdobriot kandidat. Na toj nacin avtomatski mu se zgolemuva trosokot na rabotenje. Dopolnitelno, vo biznisot se zabelezuva opstanuvanje na trendot kade novovrabotenite mladi lugje ne poseduvaat elementarni poznavanja za osnovite vo rabotenjeto vo edna organizacija. Vo taa nasoka moze da se zabelezi nepoznavanje na alatkite za produktivnost na Majkrosfot. No toa e najmal problem, ako gi prasas menagjerite. Za ilustracija, vo rabotnite organizacii se slucuva da ne se znae sto e elementaren biznis dres-kod. I nekogas zabelezuvam deka maskite doagjaat nebriceni na rabota, a nekoi od devojkite se sminkaat kako za rok koncert. Ponatamu, koga se menuva rabotata, vo nasata biznis zaednica ne postoi prifatena praksa, ili nepisano pravilo na osnovna etika, pri sto se dava eden mesec prethodna najava na tekovniot rabotodavec. Na povisoko nivo, imame problem so duhot za timska rabota, disciplina, istrajnost, i oset za kvalitet. Ovoj tip na mali prepreki vo opstata klima za vodenje biznis se tovarat edni vrz drugi i stanuvaat vazen problem. Zatoa, glavnoto prasanje ne e zosto imame mnogu malku primeri na domasni kompanii koi uspesno se natprevaruvaat na tugji pazari, tuku dali mozeme da privleceme stranski kompanii koi prefrlaat del od svoite proizvodni kapaciteti kaj nas? Na toj nacin, voveduvanjeto na osnovite za rabota na moderniot biznis i podobruvanjeto na produktivnosta na rabotnata raka vo Makedonija, povekje go gledam preku prisutnosta na pogolem broj na stranski kompanii kaj nas, otkolku preku edukacijata i podobruvanjeto na procesite odvnatre. Najnova potvrda za ova e Johnson Controls koj obucuva redica na lugje vo Francija, megjudrugoto, i za najmalite detali na rabotata. Iako, nemozam da ostanam ramnodusen koga sistemot gi obezglavuva lugjeto. Nie sme spremni da ucime za Kafka, Nice, Tesla, Kiri, so Aspen i Demidovic da gi pomineme nokjite na mladosta, no od druga strana ne sakame da vovedeme obrazovanie za t.n. ‘biznis bonton’. Na Ekonomski fakultet vo Skopje se uci Defendologija, a ne se uci deka sekoj mlad covek treba da se istusira pred da dojde na rabota.

*Kolumnata e objavena vo Forum na 9/11/2007

Svezo mleko

Poznata e volsebnata stapica vo koja se naogja makedonskata ekonomija vo koja postoi svajcarska monetarna stabilnost za smetka na anemicen rast i razvoj. So drugi zborovi, nivnite visocestva-inflacijata i denarot ni se najgolemi aduti, iako projdoa niz sito i reseto. Sprotivno, nasite gubitnici-izvozot i nevrabotenosta, konstantno razocaruvaat. Na nekoj nacin, korenite postojat no stebloto nikako da nikne nad zemja. Ekonomijata, toa sme nie. Taka, zbirot na nasiot kolektiven porast ke znaci razvoj na standardot na ziveenje. Sepak, vo taa ravenka glavna varijabla se kompaniite. Istite zasluzuvaat mega vnimanie posveteno na edno i edinstveno prasanje - kako nasata kompanija ‘Mediana’ ke go raste profitot nad 20% na godisno nivo, sekoja godina, za da go fatime svetot? Mediana ja definiram kako sredna vrednost na zbirot na site kompanii vo drzavata podelena so brojot na kompanii. Postojat pet nacini vrz osnova na koi moze da raste profitot na edna kompanija, i toa, da zgolemi prodazba na veke postojnite proizvodi, da zgolemi prodazba na novi pazari, da zgolemi cena, da namali trosoci, i da revitalizira ili zatvori nerentabilni delovi. Od niv, za stabilen iden rast vo Makedonija od osobeno znacenje se ekspanzijata na Mediana vo novi drzavi, nejzinoto fanaticno kastrenje i kontrola vrz trosocite, i otsekuvanje na neprofitnite edinici. Poslednite dva faktori se mnogu bolni i cestopati ostanuvaat za nekoi podobri vreminja. Redica na firmi vo post-privatizacijata vo Makedonija se posvetija na samite sebe si, na teskotijata na vremeto sto gi zafati, a potpolno zaboravija na vitalnosta na organizmot so koj rakovodat. Nekoi od niv, za sreka, seuste imaat prostor za popraven, osobeno potiknati so volsebnata berzanska prikazna. Na primer, ZIK Pelagonija, Teteks, i Zito Vardar. Site se vo kolku-tolku dominantna domasna sopstvenost i pod kontrola na originalniot menadzerski tim od privatizacijata. Kako kocnica za stabilen i rastecki profit, koj poveke, a koj pomalku, prvo ima tovar na visok na rabotna sila, a vtoro rabotat so nekoi kapaciteti koi se neprofitabilni. Vo vreme na globalizacijata, izgubena e bitkata za socuvuvanje na socijalen mir manifestiran preku neodlucnosta za otpustanje na rabotna sila. Toa e sindrom na covek bolen od rak koj veruva deka bolesta ke se izleci sama od sebe, a vo istovreme veruva deka ke ostane vecno mlad. Ne e taka. Nesrekata e dotolku pogolema zaradi toa sto vo vodenjeto na biznis e mnogu polesno da se otstrani edna umiracka kelija otkolku kaj covekot. Prasanjeto e koj ke go napravi secenjeto? Vo primerot na Makedonski Telekomunikacii, Zito Luks i sega na Mlekara Bitola toa ke bide stranskiot menadzer. Zatoa, domasnite kompanii nemaat drug izbor osven prifakanje na najcistata forma na kapitalizam, se razbira vo ramki na zakonite i regulativata. Zdravo e razmisluvanjeto “Jas si go cistam sopstveniot dvor, i taka i pomagam na drzavata”. Sebicnosta, vo pozitivna smisla na zborot, ke donese novi profiti, i iden rast i razvoj. Gospoda menadzeri, ne se plasete! Vo opisot na vaseto rabotno mesto e zadacata da gi prevzemete site aktivnosti nasoceni kon maksimiziranje na vrednosta na zarabotka na akcionerite. Zatoa, otpustete gi nesposobnite. Proglasete tehnoloski visok. Prodajte go pogonot sto vi nosi zagubi. Fokusirajte se na ona sto go znaete i sto e srceto na vasiot biznis. Prodajte gi akciite vo kompaniite sto ne vi se srodni, osobeno deneska dodeka cenata na berzata e na visoko nivo. Beskrupulozno barajte go rastot na produktivnosta, profitot i prometot vo vasata organizacija. Duri i ako nemate dobar razvoen plan za ovoj milenium, kako vo primerot na Mlekara Bitola, togas prodajte ja kompanijata. Vo zdrav biznis ekosistem sami od sebe se resavaat preprekite nareceni izvoz i nevrabotenost. Da ne zaboravime deka, na dolg rok, rastot na profitot na kompaniite vo idnina e klucen parametar za rastot na vrednuvanjeto na kompaniite, izrazeno preku cenata na akciite na berza. Na kraj, za ilustracija, kako rezultat na napornata rabota za rast na profitot na nekoi kompanii, veruvam deka vo bliska idnina ke se slucat mnogu inovacii, i ke bidam vo moznost, konecno, da kupam svezo mleko vo mojot supermarket.

*ovoj tekst e objaven vo FORUM na 2/11/07