Prognoza za 2008 za pazarot na kapital

Ovoj period e dobra moznost za da se izvadi kristalnata kugla i da se pozabavime so predviduvanje na toa sto ni doa|a vo 2008 godina povrzano so pazarot na kapital. Dali ke go doziveeme stresot od 2007 zapecaten so najgolemiot uspeh vo istorijata? Za potsetuvanje, vo 2007 godina pazarot na kapital izrazen preku dvizenjata na volumenot i cenite na Makedonskata Berza ni donese mnogu dramaticni slucuvanja no i „happy-end”. Iako neocekuvano za mnogumina, vo 2007 godina generalniot indeks na makedonski berzanski akcii, MBI-10, porasna za tocno 109%, od 3703 na 7741 indeksen poen. Vo 2006 godina, porastot bese 62%. Toa e rekordno ostvaruvanje i na svetsko nivo za porast na eden berzanski indeks vo 2007 godina. Vo istovreme, vo vtorata polovina na godinata, a osobeno vo posledniot kvartal, indeksot pretrpe seriozen pad na iznosot od nad 30% izrazen so golemo netrpenie i strav kaj domasnite investitori. Kako pricina za ovoj pad se miks na elementi pocnuvajki od precenetosta na vrednosta na akciite, preku krizata povrzana so Kosovo, skandalot so ADG Mavrovo, se do namaluvanjeto na aktivnosta na stranskite investitori od Slovenija i Hrvatska. Od druga strana, vo 2008 godina ke se sudrime so razlicen splet na okolnosti. Vo taa ramka gi stavam makro slucuvanjata kako i onie specificni za poedinecni kompanii. Na primer, na pocetokot na 2008 godina, potocno vo prvite tri meseci, situacijata povrzana so Kosovo ke dojde do tocka na presvrt, sto ke donese seriozna turbulencija na pazarot na kapital. Od tamu, ne predviduam znacitelni aktivnosti i porast na cenite vo toj vremenski period. Paralelno na toj golem i globalno vazen proces nasata drzava ke ja vodi bitkata za vlez vo NATO i podobruvanje na pozicijata povrzana so imeto so kulminacija vo mesec april. NATO ke ima neutralen efekt vrz nasata Berza zatoa sto Grcite ke pritisnat za kompromis, od tipot “imas NATO-popusti za Ime”, koj nie na lokalno nivo nema da go gledame kako golem uspeh. Ponatamu, vo toj vremenski period ke se objavat rezultatite od rabotenjeto na kompaniite za 2007 godina. Tie rezultati ke bidat od osobena vaznost, pred se, za stranskite investitori kako dvizecka sila na pazarot. Bidejki moe mislenje e deka pomina vremeto na euforicno ocekuvanje za porast na cenite bazirano na psihologija. Naprotiv, 2008 godina ke bide vreme na akciite na kompaniite sto ke prikazat dobri rezultati za 2007 godina i vo t.n. fundamentalna analiza. So drugi zborovi, ako odredena kompanija e vrednuvana so p/e koeficient (nivoto na cenata na akciite vo daden den vo odnos na profitite po akcija za 2007) od nad 30, sto e prosek za nasata berza za poslednive meseci, togas taa ista kompanija ke treba da ja zavrsi 2007 godina so rast na prodazbata i dobivkata od nad 30% vo odnos na 2006 godina. I ako e taka, investitorite ke ja nagradat taa kompanija preku licitiranje na cenite na akciite nagore. Vo sprotivno, cenite na akciite na istata kompanija ke doziveat stagnacija ili namaluvanje. Uste eden faktor sto ke vlijae vrz aktivnostite na berzata e generalnoto dvizenje na ekonomijata. Istata ke bide pod golem negativen pritisok od globalniot proces na rastenje na cenite na prehranbenite proizvodi, inflacijata i porastot na kamatnite stapki. Zatoa, ne gledam moznost za optimizam koj od ekonomijata bi se prefrlil na berzata. Likvidnosta na pazarot, istotaka, e mozebi najbiten faktor sto vlijae vrz pazarot na kapital vo Makedonija. Vo 2008 godina, ocekuvame znacitelen pritisok vrz pobaruvackata na hartii od vrednost od strana na novite fondovi i lokalni investitori sto ke doprinese za znacitelni periodicni porasti na cenite. Sepak, smetam deka tie bikovski trendovi ke izdisat vo period od nekolku meseci. Krajno, vo 2008 godina povtorno ke vidime rast na MBI-10, no vo nekoj normalen opseg od 30% na godisno nivo, ili MBI-10 na 10.000 indeksni poeni na 31.12.08. Bitno e da se napomene deka rizikot e golem, i deka vo uslovi na namalena likvidnost berzata ke ima barem eden period so znacitelna korekcija. Vo 2008 godina ke vidime uste nekolku primeri na skandalozno odnesuvanje na menaxerite na nekoi od kompanite izlistani na pazarite na Makedonskata Berza i krsenje na pravilata za korporativna odgovornost i pravata na investitorite. Znaci, vo edno, tipuvam na kvalitet i transparentnost.

Tekstot e objaven vo Forum na 4/1/08

Godina na turbulencija

Vo septemvri 2007 godina, na pazarot vo zapadniot svet se objavija memoarite na Alan Greenspan, maestroto na amerikanskata centralna banka i nejzin sef vo poslednite 20 godini, vo knigata “Vremeto na turbulencija” (The Age of Turbulence). Greenspan e poznat po dolgorocnosta na svojata kariera, kako i po toa sto bese na celo na procesot sto dovede do period od edna od najgolemite renesansi i prosperitet na amerikanskata ekonomija. Vo knigata, vo predviduvanjata za idninata na globalnata ekonomija Greenspan dava pesimisticki osvrt na vremeto sto doagja. Imeno, toj veli deka rastot na produktivnosta, pred sé, na amerikanskata ekonomija, ke odi nadolu, na 2% na godisno nivo, od prosekot od 3% postignat od 1995 do 2005 godina. Ponatamu, negoviot strav e deka inflacijata vo SAD ke se zagolemi i do 5 procenti, sto ke dovede do porast na kamatnite stapki. Krajno, toj e zagrizen za site trosoci sto ke proizlezat od odenjeto vo penzija na najmasovnata generacija na amerikanci, t.n. „bejbi-bumeri”, vo brojka od nad 70 milioni lu|e, ili 28% od populacijata na taa zemja vo godinite po 2010. Sumarno, Greenspan gleda golema turbulencija na ekonomijata vo kratkorocna idnina. Kakva e implikacijata za Makedonija za 2008? Vo Makedonija vo godinite sto doagjaat, vo taa prirodna faza na konvergencija kon EU, site nie veruvame deka nasiot standard na ziveenje znacitelno ke se podobri. Proekciite na Vladata vo svojata Makroekonomska politika za 2008 godina se za porast na BDP od 6,0%, iznos na inflacija od 3,0%, bugjetski deficit od -1,5%, porast na izvoz od 8%, porast na trgovskiot deficit na rekordni -26% od BDP, i iznos na stranski direktni investicii od 400 milioni evra. Od tamu, prosperitetot i optimizmot na Makedonija e vo divergencija so onoj na razvieniot svet. No, toa ne e neprirodno, zemajki vo predvid deka nasata ekonomija trgnuva od niska baza i od period na stagnacija. Sepak, treba da imame vo predvid deka vo 2008 godina vo nasata ekonomija ke se slucat golemi skokovi sto ke ne primoraat vo revidiranje na site ocekuvani proektirani brojki. Moeto ocekuvanje za realniot porast na BDP e na nivo od 4,0%, nivoto na inflacija od 4%, a za stranskite investicii na nivo od godinasnoto od 200 milioni evra. Za ilustracija, godinata veke ni pocnuva so ekonomskata depresija povrzana so statusot na Kosovo, i vo taa nasoka ke se izgubi dragoceno vreme od poveke od cetiri meseci na neizvesnost i ekonomska neproduktivnost. Vo istiot period fokusot na osnovniot dvigatel na makedonskoto ekonomsko cudo, Vladata, ke se nasoci na diplomatskata ofanziva povrzana so imeto. Kolku stranski investicii ocekuvame vo prviot kvartal od 2008? Ne mnogu. Sledno, vo april 2008 ke se odrzi samitot na NATO vo Bukurest. Ocekuvam pozitiven odgovor za clenstvo i konsekventna euforija sto ke ne vovlece vo letnite odmori. Paralelno, vo tekot na 2008 godina ke imame tcunami na poskapuvanja na cenite na site proizvodi i uslugi, no osobeno na prehranbenite proizvodi. Za ilustracija, cenite na pcenicata i na pcenkata vo 2007 godina se pogolemi za nad 50% od nivnata sredna vrednost vo 2006 godina. Istotaka, cenata na naftata i na cinenjeto na proizvodstvo na energija ke ostanat na visoko nivo. Kako rezultat, bugjetot na familiite ke bide pod golem negativen pritisok. Kompaniite, od druga strana, kako i sekogas vo Makedonija, vo situacija na zgolemeni vlezni trosoci ke udrat po platite na vrabotenite za da ja odrzuvaat profitabilnosta. Ravojot na nastanite ke proizvede pritisok vrz inflacijata. A bankite, pak, ke go odrzuvaat konzervativniot nacin na plasman na krediti so zgolemeni realni kamatni stapki, sto ke donese nespektakularen porast na kreditiranjeto na naselenieto. Zatoa, logikata za planiranite zgolemuvanja na aktivnosta na gragjanite vo ekonomijata preku izrazena zgolemena licna potrosuvacka, a so toa i proektiraniot porast na BDP od 6% ke bide pod golem udar. Da ne zaboravime, osnoven dvigatel na ovogodinesniot predviden porast na BDP se licnata potrosuvacka i stranskite direktni investicii so nad 70% zasluga za porastot na BDP. Krajno, rakot na makedonskata ekonomija-trgovskiot deficit, iako planiran na najvisoko nivo vo poslednite godini, dopolnitelno ke raste. Srekna nova godina!

Tekstot e objaven vo Forum Magazin na 28/12/07

Prevrten biznis ekosistem

Kosovo ni visi nad glava, cekame pokana za NATO, politikata e vo ma|epsan krug, a nie sme vo takanarecen “Meckin pazar” (Bear Market). Minatata nedela, na sobir organiziran od Zdruzenieto na bankarstvo - Grupacija za rabotenje so hartii od vrednost, Sem Vaknin dade smela izjava za sostojbata na rabotite na Makedonskiot Pazar za kapital. Imeno, poznatiot analiticar smeta deka nasata berza se nao|a na pocetok od “Meckin pazar”. Sto znaci toa? Po definicija, toa e period na berzanski trend vo koj sto otkako ke nastane pad od nad 20% na cenite na akciite vo odnos na vrvot sto go dostignale (kaj nas padot e 29%), pazarot i cenite se zadrzuvaat na toa-ponisko nivo, vo period od edna do nekolku godini. Vo t.n. period na “Meckin pazar” ne se ocekuvaat mnogu znacitelni porasti na cenite na akciite, a so toa i investitorite ostanuvaat bez zarabotka. Dopolnitelno, vo takov period se razmnozuva pesimizam i ekonomska depresija. Spored istorijata na razvienite pazari, inicijalni kapisli na ovoj trend, i negova potpora, se recesijata na domasnata ekonomija, kako i vladeenje na pad vo ekonomskoto proizvodstvo vo zemjata, i izrazenata nevrabotenost. Najsvez primer za vakov tip na nastan, “Meckin pazar”, na svetskite pazari za kapital e krizata so pukanjeto na balonot vo 2000 godina povrzan so Internet i IT euforijata na Klintonovata dekada. Potocno, vo periodot od 2001 godina do 2003 godina, cenite na akciite na razvienite berzi, kako na primer Nju jork, otkako se sluci golem pad vo 2000, se dvizea vo negativni vodi i bez znacitelen porast. Poblisku do nas, poglednete go razvojot na nastanite vo Grcija vo devedesete godini od minatiot vek. Vo periodot od 1997 do 1999 godina, Atinskata Berza, kako rezultat na euforicna treska i histerija dozivuva ogromen priliv na novi pari od lokalni investitori cij broj raste i do 1,5 milioni gra|ani. Od vrvot na generalniot indeks na Atinskata Berza vo septemvri 1999 godina koga bil na 6.355 indeksni poeni, cenite na akciite pa|aa vo slednite tri godini, i indeksot go dopre najniskoto nivo od okolu 1.600 bazicni poeni vo mart 2003 godina. Toa e pad od nad 70% vo toj tri godisen vremenski period! Da se vratam na Makedonskata prikazna. Dijametralno sprotivno na razvienite pazari, vo ovoj moment, kaj nas imame predviduvanje za berzanski pad i stagnacija, a od druga strana, makedonskata ekonomija e vo zamaec i se pridvizuva kon znacitelen rast i razvoj vo periodot sto doa|a. Ottamu, dali e vozmozno vo situacija na izrazen optimizam za nasata ekonomija da imame pesimizam za pazarot na kapital, ili da bideme na pocetokot na eden “Meckin pazar”? Mislam deka odgovorot e DA! Na Makedonskata berza, i pokraj golemiot pad, seuste imame preskap, ili precenet, pazar. Cenite na akciite na nasiot reprezentativen primerok od 10 kompanii na MBI-10, vo pocetokot na dekemvri, se na nivo od multiplikator od 3 vo soodnos na dvete variabli, i toa cenata po akcija i neto smetkovodstvenata vrednost po akcija. Istiot koeficient, t.n. P/B, e 1,83 za akciite vo Japonija, 3 vo SAD, i 2,55 vo Britanija, a tie pazari se so znacitelno pomal rizik od nasiot. Istoto vazi i za nivoto na profiti vo odnos na cenite na akciite, koga se sporeduva so svetot. Nasiot koeficient, t.n. P/E na MBI-10, vo ovoj moment e na nivo od 35, a bese so vrednost od 49 na vrvot na 31.08.07, koga go doziveavme maksimumot na vrednosta na cenite na akciite. Nasprotiv toa, vo Velika Britanija e 13, a vo sosedstvoto vo Hrvatska e 25, a vo Grcija bil 60 na vrvot a padnal na 10 na dnoto. Od druga strana, ubeden sum deka za nekoi akcii na pazarot na kapital vo Makedonija, vo 2008, ke se ispolni ocekuvanjeto na investitorite deka tie firmi ke go rastat svojot biznis vo 2007 so nad 20% porast, a so toa ke raste e cenata na akcijata. No, dopolnitelen faktor za nasa zagrizenost e, i treba da bide, eko¬sistemot povrzan so Berzata. Deneska, ne gledame debata pome|u profesionalcite vo industrijata za rizicite povrzani so investiranje vo domasnite kompanii. Poloso, vo svoja kolumna za eden amerikanski vesnik, Sem Vaknin, gi obvinuva profesionalcite vo Makedonija za soucesnistvo vo trkata za spekulativen profit. Nitu pak gledame transparentno rabotenje na golem del od kompaniite. Problemot so ADG Mavrovo e golem i ke bide katalizator na drugi slicni primeri. Vo nasiot biznis ekosistem, namesto vo kohezija, menadzerite na kompaniite seuste se vo klasna borba protiv investitorite.

Tekstot e objaven vo Forum na 14/12/07