Tuesday, October 23, 2007

Caveat Emptor

Na 27.10.2007 na ovoj blog ke bide objavena mojata kolumna vo Forum, nedelen magazin. Site komentari i poraki se dobredojdeni. pozdrav

Monday, October 22, 2007

Makedonski berzanski fenomen so fundamentalni falinki

Razvojot na nastanite na Makedonskata berza vo izminative nekolku godini otslikuva edna amerikanska stereotipna fraza - ‘neboto e limitot’. Site investitori zarabotuvaat! No, vo realniot zivot postoi golema neznajnost za sto ke se sluci vo sledniot period, so izrazena moznost za makedonski berzanski balon. Od druga strana, i vo slucaj na najcrno scenario kade sto rastot ke zavrsi so golem pad, sepak, postojat materijalni dokazi deka berzanskata euforija vo Makedonija nosi zacetoci na trajni vrednosti izrazeni preku sozdavanjeto na eden moderen, pazarno orientiran finansiski sistem. Nie ne sme edinstven slucaj vo svetot za rapiden berzanski porast, iako ne tolku golem kako nasiot, pocnuvajki od zemjite od regionot pa se do Kina. Samo vo 2007 godina zaklucno so sredina na oktomvri mesec generalniot indeks na makedonski berzanski akcii, MBI-10, porasna za nad 140%. Vo isto vreme, indeksot sto ja otslikuva Sangajskata berza vo Kina, zemjata so eden od najbrzite razvoji vo istorija na planetata, raste za okolku 115%. Ako gi pogledneme brojkite vo ovie dva mladi pazari za izminatite 3 godini so pocetok od januari 2005 godina, togas nasata berza raste za fantasticni 600% vo sporedba so rastot od 300% na Sangaj kompozit-indeks za akcii. Go prifakam argumentot deka prvicniot rast vo Makedonija se dolzi na podceneti osnovni vrednosti vo bilansite na kompaniite. Sepak, toa e minato. Vo nasoka na postoenjeto na preskap pazar moze da se napomenat nekolku ekonomski parametri, pocnuvajki od nivoto na rastot na makedonskata ekonomija. Vo Makedonija rastot na ekonomijata vo BDP vo izminatite tri godini se dvizese vo prosek od okolku 4%, so ocekuvanje deka vo slednite tri godini ke bide nad 7%. No, sporedbeno so toa za istite periodi BDP na ekonomijata vo Kina se dvizese vo prosek okolku 10%, a se ocekuva da raste i nad 11% vo sledniot period. Znaci, iako postoi fundamentalna pricina za svetla idnina, istata ne e tolkava kako onaa vo najbrzo rasteckite zemji vo svetot. Rastot na ekonomijata e direktno povrzan so rastot na dvata osnovni fundamentalni dvigateli na cenite na akciite, prihodite i profitite. Dopolnitelno, nivoto na cenata na akciite vo odnos na profitite, ili klasicniot p/e koeficient, vo Makedonija na MBI-10 dostigna nivo od 45, vo Sangaj istitot e 69, vo Belgrad-Beleks e 43, vo Zagreb-Krobeks e 29, dodeka vo razvieniot svet e 18 pati za S&P 500 vo SAD. Ovoj koeficient ne pokazuva nisto poveke od toa sto ako nivoto na profitot na kompaniite vo MBI-10 (Alkaloid, Beton, Granit, Komercijalna Banka, Makpetrol, Makstil, Stopanska Banka Bitola, Toplifikacija, TTK, i Teteks), na primer, ostane konstantno vo godinite sto doagjaat, togas za eden investitor ke treba 45 godini da si gi vrati vlozenite pari. Normalno, ne e realno deka profitite na ovie kompanii ke ostanat na isto nivo. Tie ke rastat, zemajki ja vo predvid stapkata na rastot na BDP vo idnina koja e pogolema vo Makedonija otkolku vo SAD, no i razvojnite planovi na istite(?). Kriticarite velat deka makedonskite kompanii se netransparentni i gi krijat rezultatite od svoeto rabotenje. Ako se zemat ovie tri faktori kako tocni, togas ima osnova za konstatacija deka vrednosta na kompaniite vo MBI-10 deneska e realna ili potceneta.
Sepak, vrednosta na pazarnata kapitalizacija na site akcii kotirani na Sangajskata i Senzen berzi vo Kina e blisku do ekonomskoto proizvodstvo na celata ekonomija, nesto sto istoriski e vidlivo i vo SAD. Nasprotiv, vo Makedonija samo vrednosta na pazarnata kapitalizacija na desete kompanii od MBI-10 deneska e edna milijarda i petstotini milioni evra ili nad 30% od BDP. So ednostaven primer, ako Alkaloid i Makpetrol, dvete najgolemi kompanii po pazarna kapitalizacija, porasnat za 100% vo periodot sto doagja, sto ne e tolku nerealno ocekuvanje za domasniot investitor, togas nivnata vrednost ke se doblizi do prodaznata vrednost na Makedonski Telekomunikacii AD vo 2000 godina, od priblizno 600 milioni evra. Da ne zaboravime Makedonski Telekomunikacii pravese i pravi edna od najgolemite profitni marzi vo svetot! Kolkavi profitni marzi ke pravat kompaniite vo MBI-10 vo sledniot period? Koi se nivnite razvojni planovi precizno izrazeni vo procent na rast na prihodite? Odgovorot na ovie prasanja e vo domakinsko korporativno upravuvanje. Obvinuvanjata deka kompaniite ‘gi krijat rezultatite od svoeto rabotenje’ e seriozna rabota, a nie ne gledame transparenten javen proces kako odgovor na taa crna damka vo korist na investitorite. Ottamu, treba da postoi diskont, a ne premium vo vrednuvanjeto na kompaniite.