Big Mek ili 7-ca

Minatata nedela, tocno na denot na golemiot protesten miting vo Belgrad protiv priznavanjeto na Kosovo od strana na zapadniot svet, trgnat po svoja rabota, se najdov vo centarot na srpskata prestolnina na Terazije. Go zabelezav iskrseniot i zatvoren MekDonalds, no i tolpa lu|e kraj nego. Natpisot na vleznata vrata ukazuvase na faktite deka ovaa kompanija e poveke srpska otkolku amerikanska. Istata raboti na princip na fransiza so lokalen sopstvenik i vrabotuva 700 srpski gra|ani, a sorabotuva so duzina lokalni dobavuvaci. Na toj nacin, MekDonalds Srbija indirektno e povrzan so blagosostojbata na dve iljadi semejstva vo taa zemja. Sepak, zlatnite lakovi na MekDonalds se eden od najjakite simboli na amerikanskata dominantna mok vo svetot. Ne e slucajno sto ugledniot britanski magazin Ekonomist go izbral Big Mek kako osnoven proizvod vo indeksot za merenje na paritet na kupovnata mok vo svetot. Kako rezultat na frustracijata i besot, Srbite go izrazuvaat svoeto nezadovolstvo preku rusenje na ovie globalni amerikanski ikoni. Dopolnitelno, vo Belgrad vo tie protesti javno se distribuiraa letoci za aktivno bojkotiranje na site banki, prodavnici, mobilni operatori, i benzinski stanici(avstriski, slovenecki, norveski, germanski i sl.). Nezadovolstvoto na Srbija za nezavisno Kosovo e faktor sto na kratok rok do krajot na 2008 godina ke ja namali ekonomskata aktivnost ne samo vo Srbija tuku i vo Makedonija. Za nas, kako dupla doza, tuka e i eventualniot rizik od nepredvidliv poteg od strana na Grcija vo vid na nekakva blokada na nasite aspiracii za evroatlanska integracija. So toa, proekciite za zgolemena ekonomska aktivnost vo 2008 godina za Makedonija, izrazeni preku 6% porast na BDP, ke treba da se revidiraat. A na toj nacin, povtorno pa|ame vo pozicija na tapkanje vo mesto. Uste edna ‘ekonomski’ izgubena godina. Investiranjeto na stranski kompanii vo Makedonija ke bide pod golem pritisok vo 2008 godina. Zatoa, ne treba da se ocekuva golem priliv na stranski direktni investicii. Vo proekciite na Vladata e predvideno deka vo 2008 godina ke pristignat i do 400 milioni evra vo stranski direktni investicii. Za ilustracija, vo Srbija, na primer, kako rezultat na najnovata kriza so Kosovo ima direktni posledici prikazani preku namalen broj na investicii i interes za investicii. General Motors ja otkazal posetata na Zastava od Kragujevac. Spored izjava na ministerot Dzinkic, nekolku italijanski firmi dale nalog na svoite advokati da go prodavaat zemjisteto na koe sakale da pocnat grinfild investicija. Duri i edna od najgolemite privatizacii, prodazbata na Rudarsko topilnicarskiot basen - BOR od strana na avstriskata kompanija A-Tec, e stavena na stendbaj. Srpskiot buget, pak, e proektiran so tri milijardi evra investicii, od koi najveke se stranski. A sto ke se sluci so ekonomijata vo Makedonija, koga, prvo, Makedonija ke go priznae Kosovo, a vtoro, ako dojde do masovni protesti vo centarot na Skopje kako izraz na nezadovolstvo na pritisokot na EU i SAD da ja prifatime grckata „raka za prijatelstvo”. Vo prvoto scenario, izvesno e deka Makedonija ke go priznae Kosovo, no vo istovreme treba da znaeme deka ne im e lesno na nasite kompanii koi rabotat vo Srbija. So edna kratka anketa vo Belgrad zabelezav deka postoi strav kaj nasite biznis lu|e vo Srbija od bojkot na nivnite proizvodi i uslugi. Srbite, imam cuvstvo, deka ne razbiraat deka Makedonija e zemja so multietnicki karakter vo koja sozivotot pome|u makedoncite i albancite e klucno za nasiot prosperitet. Zatoa, nasite izvozni gordosti kako na primer Alkaloid, Tikves, Pexim, Vitaminka, se izlozeni na golem rizik za nivniot biznis vo Srbija. Od druga strana, doma kaj nas mozeme samo da pretpostavime za posledicite od scenarijoto broj dva, da se pocustvuvame povredeni, da protestirame, i del od naseto naselenie da vleze vo samoizolacija. Kamenuvani ambasadi, skrseni MekDonaldsi, obieni prodavnici, e nemila slika na ulicite na Balkanot. Makedonija treba da izdrzi vo svojata politika na dijalog i tolerancija. Ako tu|ata nesreka (sloveneckiot biznis vo Srbija) e nakakva uteha, zalosna e slikata na poluprazniot trgovski centar Merkator na Novi Belgrad.

Era za Kosovo

Polozuvanjeto na kamen temelnik, minatata nedela, od strana na nasiot Premier i sefot na sloveneckata diplomatija Dimitrij Rupel, na noviot slovenecki "ERA Siti" Skopje simbolizira svoevidna pozitivna slika za razvojot na nastanite vo Makedonija i regionot. Imeno, iako proektiran kako sovremen deloven i zabaven centar na del od parcelata na Skopski Saem, ovoj nov soping kompleks, vreden stotina milioni evra, na svoj nacin ja zacementiruva biznis oskata Pristina-Skopje. So drugi zborovi, Makedonija prirodno se nametnuva kako najgolem ekonomski partner na Kosovo. I na toj nacin pagjaat vo voda viziite na ekstremistite i nivnata politicka agenda. Za ilustracija, za vreme na novogodisnite praznici vo centarot na Skopje se zabavuvaa znacitelen broj na lokalni lugje od Kosovo. Istite gi ispolnuvaat prodavnicite i lokalite vo Ramstor, vo Vero, na Kej i GTC, recisi sekoj vikend. Gi sretnuvame i vo Ohrid. Toj trend e tuka za da ostane. Kako rezultat na toa vo Skopje ke moze da eksplodira maloprodazbata ili „retail” sektorot preku mega proekti, koi seuste so „decja radost” gi gledame vo Solun. Ne e isto da proektiras biznis plan so potencijal za eden ili za dva milioni lugje. Se gleda denot na Ikea vo Skopje. Dopolnitelno, neodamna od Kosovskata strana se najavi izgradbata na nov avtopat do Blace. Paralelno na seto ova, spored Statistickiot Insitut na Kosovo, Makedonija vo 2007 godina e na vtoro mesto po izvoz na proizvodi na Kosovo i zafaka 12% od uvozot ili okolku 260 milioni evra. Srbija e na prvo mesto so 13,4% i 300 milioni evra vo izvoz na Kosovo. Vo 2006 godina, pak, Makedonija e apsoluten rekorder zemja izvoznik na Kosovo, zemajki 20% od celiot kolac. Interesno e da se napomene deka Albanija vo 2006 godina vo uvozot na Kosovo ucestvuva so neznacitelni 1,7% ili 23 milioni evra. A Slovenija, iako ubedlivo najgolem investitor, so nesto nad 50 milioni evra. Nekoi ke kazat deka Makedonija se bavi so re-eksport namesto so realen eksport, no sepak, pred brojkite i bogovite se poklonuvaat. Kako klasicen-za nas, kuriozitet bi sakal da izdvojam dve raboti. Prvo, fakt e deka pri vakva pozitivna situacija na terenot za Makedonija, Drzavniot Zavod za statistika ne dobiva od Carina, nitu pak samostojno obrabotuva, podatoci za Kosovo. Ottamu, vo brojkite za nasata trgovska razmena so Srbija se naogjaat i podatocite za Kosovo, bidejki nie seuste nemame t.n. „kod” za Kosovo odobren vo pravilnicite na Carina. I, vtoro, ako se razdeli stavkata za nasiot izvoz vo Srbija, poedinecno, na dvete zemji, togas gledame deka Makedonija ima izvoz od okolku 300 milioni evra kon Srbija vo 2007 godina. Taka mozeme da izvadime zaklucok sto go razbiva mitot deka Srbija e nasiot najgolem izvozen partner. Naprotiv, taa e na cetvrto mesto, po Germanija, Grcija i Italija. A, najinteresno, Kosovo, kako nasa izvozna destinacija, i dise vo vrat na Srbija na petoto mesto za 2007 godina. A sto stanuva so parite sto Kosovskite gragjani gi trosat vo maloprodazbata i na turistickata ponuda? Normalno, kako se vo zivotot, treba da se zasluzi toa sto se ima. Deneska, Tadic e noviot pretsedatel na Srbija, a so toa i casovnikot za odbrojuvanje na denot na proglasuvanje na nezavisnost na Kosovo se pobrzo cuka. Dali Makedonija e spremna za denot-D? Kosovo ke proglasi nezavisnost vo mart i vo isto vreme se ocekuva Srbija da go pripoi severniot del. Kriza i razdelba slicna na Kipar. Samata kriza, osven zategnata situacija i ekonomsko embargo vklucuva i najava deka Srbija ke go iskluci dalnovodot Nis - Kosovo pole - Skopje, a so toa i napojuvanjeto na struja ne samo na Kosovo, tuku i na Makedonija. Drzavata go pravi svojot del od rabotata i uveze ednomesecni zalihi na jaglen za da moze da go ublazi energetskiot sok od vakvo scenario. Vo istovreme, dolu na terenot, i biznis zaednicata treba da gi isfrli svoite aduti i da ja prifati igrata. I toa se slucuva. Na primer, pri razgovor so sopstvenikot na renomiranata fabrika za plasticni proizvodi, Plast Komerc od Momin potok-Skopje, se zapoznav za nivnite intenzivni pregovori i najavi za pocetni naracki od novi klienti od Kosovo koi dosega rabotele so Srbija. Realpolitik e imeto na igrata, ekvidistanca e del od istoriskite citanki.

Tekstot e objaven vo Forum na 8/2/08