Zaradi pretsedatelskite izbori vo SAD ova e istoriska nedela od aspekt na globalniot svet, politicki i ekonomski. Najnovite rejtinzi na www.realclearpolitics.com, relevanten politicki portal, od 3.11.2008 pokazuvaat vodstvo na Obama od 6,4 procentualni poeni vo odnos na MekKejn, na sredna vrednost od site ispituvanja na javnoto mnenie. Svetot, od druga strana, so mnogu pogolem procent na razlika ja ocekuva promenata i izborot na Obama za nov pretsedatel na SAD. No, sto znaci noviot izbor od aspekt na ekonomijata? Deneska, vo svetot se slucuvaat ogromni, tektonski, pomestuvanja. Amerikanskata ekonomija vleguva vo recesija, a so nejze i site nie, t.n. pazari vo razvoj (emerging markets) i onie na marginata (frontier markets). Za sreka, svetskite centralni banki ja namalija opasnosta za celosen kolaps so zgolemuvanje na adekvatnosta na kapitalot kaj finansiskite institucii, vbrizguvanje na likvidnost za protok na kreditiranje, poddrska na realnata ekonomija, i so vnesuvanje na idei za reformi vo regulativata. Izborot na Obama za Pretsedatel na SAD nosi stapuvanje na javnata scena na nekolku likovi povrzani so kreiranje na novata ekonomska politika na SAD. Pred sé, toa se Paul Volcker-eks guverner na federalnata banka vo periodot od 1979-1987 i Lari Samers-eks minister za finansii vo poslednite godini na mandatot na Klinton. Procenkite se deka noviot sekretar, ili vo nas zargon, Minister za finansii ke bide povozrasniot veteran Volker, a po nekolku godini da bide zamenet so Samers. Na ovoj tim, se nadograduva i vlijanieto na niza ekonomski eksperti od akademijata(Goolsbee), i od realniot svet (Voren Bafet, Robert Rubin). Vo izminative nedeli site gorenavedeni akteri izlegoa vo javnosta so svoj stav za resenija za amerikanskata ekonomija preku kolumni vo relevantnite mediumi od tipot na WallStreet Journal, Financial Times i New York Times. Od tie natpisi moze da se izvadi relevanten zaklucok za potezite sto sledat. Imeno, Volker uviduva deka se slucuva celosna i teska recesija ili namaluvanje na ekonomskiot obem vo amerikanskata i svetskata ekonomija. Dopolnitelno, toj prenesuva deka ovoj negativen proces moze da se ublazi so nekolku aktivnosti. Prvo, najavuva temelna rekonstrukcija na finansiskiot sistem vo SAD, zaedno so regulativata i supervizijata. Vtoro, ogromnata intervencija na drzavata preku budgetski deficiti finansirani so pari na danocnite obvrznici ke prodolzi se do momentot koga ke ima smiruvanje, bez razlika na vremetraenjeto. Toj pokazuva deka gradenjeto na nov sistem treba da bide od internacionalen karakter, so zaednicko ucestvo na site relevantni centralni banki i ministerstva za finansii. Krajno, potezite na novata amerikanska administracija, spored Volker, ke bidat razumni i vo nasoka da se spreci povtorno nagraduvanje na akterite na pazarot za prevzemanje na nerazumni rizici stetni za site. No, idejata e da ne se zadusi slobodata na pazarite i mehanizmot na konkurencija pome|u firmite. Vo prodolzenie, Lari Samers diskutira za potrebnite novi politiki za nadminuvanje na ovoj istoriski predizvik. Toj smeta deka novata administracija treba da ja iskoristi sansata i da napravi i pogolemi rezovi no i solucii za slednite 50 godini. Toj veli „kako sto pacientite poinaku gi sfakaat doktorskite soveti za promena na ishranata i nivoto na fizicki aktivnosti, vo moment koga preziveale srcev udar, taka i vo amerika, novata administracija moze da napravi mnogu poveke promeni sega tokmu zaradi serioznosta na poslednite nastani vo ekonomijata.” Samers saka da vidi implementacija na politiki koi ke ja zgolemat potrosuvackata na kratok rok, no vo istovreme da donesat pozitivno vlijanie na produktivnosta. Produktivnosta i nejziniot rast se kluc za odrzliva bogata ekonomija. Spored Samers, Amerika vo sledniot period, me|udrugoto, ke investira drzavni resursi za pobrz razvoj na industrite za tehnologii za obnovliva energija i infrastruktura za istite, za posiroka primena na izumite vo biotehnolgijata, i ekspanzija na siroko-pojasni mrezi vo telekomunikaciite. No, kako zaklucok na novite inicijativi, Volker i Samers potvrduvaat deka vremeto koga drzavata stoela nastrana od ekonomskiot ring e pominato. Istotaka, tie najavuvaat deka Amerika ke prevzeme teski odluki za da se vrati na dolg rok, po odminuvanje na krizata, kon balansiran buxet. Ova ke znaci vozobnovena Amerika so uverenost deka ke ja zadrzi svojata liderska pozicija vo svetot. Mozebi ne e slucajno sto dolarot zajakna znacitelno vo odnos na evroto i drugite svetski valuti vo poslednite mesec dena otkako se sluci krizata, i vodstvoto na Obama se zgolemi vo odnos na MekKejn.
*naslov na kolumna na Barak Obama vo VolStrit Zurnal na 3/11/08.
