Investitorski aktivizam

Minatata nedela na devettata godisna konferencija na Makedonskata Berza, megjudrugoto, se isfrlija nekolku scenarija za razvoj na nastanite povrzani so cenite na akciite do krajot na godinata. Od edna strana, se optimistite, kako na primer brokerite, koi veruvaat deka golemiot pad na cenite, koj se doblizuva do 50% od vrvot dostignat na 31 avgust 2007 godina koga indeksot MBI-10 bese 10.058 poeni a sega na pocetokot na ovaa nedela e 5.400, e rezultat na preterana reakcija kaj stranskite investitori, a ne na dobriot profit na kompaniite vo Makedonija -za nad 100% pogolem od 2006 godina. Od druga strana, se analiticarite, kako na primer Sam Vaknin, koi go gledaat MBI-10 preku desette kompanii vo nego (Alkaloid, Beton, Granit, Komercijalna Banka, Makpetrol, Makstil, Stopanska Banka Bitola, Toplifikacija, Ohridska Banka i Teteks), i zaklucuvaat deka cenite na akciite se seuste preceneti i deka treba da pagjaat uste 20% od deneska se do 4.300 indeksni poeni. Vo taa debata, ocigledno e deka konecno se vnesuva nova pretpostavka kaj investitorite vo odnos na investiranjeto na berzata, a toa e deka cenite na akciite ke bidat tesno povrzani so nivoto na profitot, stabilnosta, kako i rastot na kompaniite. Toa e revolucija vo razmisluvanjeto. Dopolnitelno, toa e celosen presvrt vo odnos na dosegasnite premisi vo koi domasnite kompanii se tolkuvaa kako dobar dil bidejki tie se pretstaveni so mnogu pomala knigovodstvena vrednost otkolku realnata, kako rezultat na procesot na privatizacija. Smetam deka vtoriot kamp od debatata ke prevagne. Na dolg rok, sekogas vo istorijata na svetskite pazari na kapital cenite na akciite se vo direktna korelacija so rezulatite i doagjaat na sredno nivo na nekade pod 15 pati P/E (koeficient na cena na akcija podelena so profit), i pod 2 pati P/B (koeficient na cena na akcija podelena so knigovodstvena vrednost). Na Makedonskata Berza deneska cenite na mnogu od 43-te kotirani akcii se seuste nad nivo od 20 pati P/E, sto e pretpostavka deka rastot na profitot na samata kompanija ke bide nad 20% na godisno nivo. Vo 2007 godina rastot na profitite na MBI-10 bese vo prosek 15%. Vo istovreme, P/B koeficientot koj e tesno povrzan so knigovodstvenata vrednost i stabilnosta na kompanijata e na nivo od nad 3 pati. Na evropskite pazari toj koeficient kako sredna vrednost e nesto pod 2 pati. No, najdobar trend e toa sto na makedonskiot Pazar se sozdava kriticna masa na investitori, zaedno individualni i, pred se, institucionalni, koi ke baraat reformi vo sistemot i kaj kompaniite. Vo Hrvatska deneska ima nad 100 investiciski fondovi. Toj trend doagja i vo Makedonija vo koja vo 2008 godina brojkata ke bide zgolemena od 3 na 10 (vo najava se Moj fond, Komercijalna, Medvesek Pusnik od Slovenija, Tutunska, itn.). Dopolnitelno, na pazarot kaj nas aktivno funkcioniraat i privatni fondovi. Kako rezultat, site sofisticirani ucesnici na pazarot ke pocnat da gi nagraduvaat kompaniite preku plakanje na premium ili povisoka cena za akcija vo odnos na osnovnite parametri, samo dokolu kompaniite pokazuvaat transparentnost, dinamicnost i rezulatati. Vo takov razvoj na nastanite, nema da moze Replek da ostvaruva pogolem profit od Makpetrol, a vo istovreme Makpetrol da bide vrednuvan so P/E koeficient od 50. Isto taka, domasnite kompanii prikazuvaat porazitelni rezultati vo odnos na koeficientite ROE i ROA koi opredeluvaat procent na povrat na vlozeniot kapital i sredstva. So drugi zborovi, dokolku e tocna tezata deka kompaniite vo realnost se mnogu podobri no tie gi krijat profitite, togas, ovie novi investitori ke gi nateraat kompaniite da ja prikazat realnata slika. Denot za takov investitorski aktivizam e na povidok. A so toa, nema da ni bidat potrebni novi i novi konferencii i knigi za Korporativno upravuvanje, koi za zal se deklariraat kako pomos na Makedonija od EU i SAD preku debelo naplateni konsultantski saatnici i dnevnici. Revolucijata doagja odvnatre.

„Il faut de l’audace, encore de l’audace, toujours de l’audace” - Danton

Freakonomics: Makedonija e najgolemiot turisticki investitor vo Grcija!

Minatata nedela, na 2 April, kako bomba odekna plateniot neprijatelski komercijalen oglas -„Gruevski poklonet pred grobot na Goce Delcev”, objaven vo Financial Times, International Herald Tribune i drugi vlijatelni vesnici vo svetot. Nesomneno e deka taa grckata propaganda za vremetraenje na NATO samitot vo Bukurest e naracana od vlastite vo Atina. Vesta za ovoj oglas ogorceno se prenese i na naslovnite stranici na nasite dnevni vesnici. Ne mozev da izdrzam a da ne go kupam pecatenoto izdanie na Financial Times od toj datum. Nastrana od diskusijata okolu vekovnoto pravo na Grcija nad imeto Makedonija i nekonstruktivnosta na nasata politika, megjudrugoto, vo toj tekst se naglasuva faktot deka Grcija e najgolem investitor vo nasata zemja. Moram da potenciram deka toj argument stoi na labavi noze. Grcija, nadvor od cesni isklucoci, e „politicki” a ne ekonomski motiviran investitor vo ekonomijata na nasata zemja. I zatoa, logicno, ako Grcija e najgolem investitor vo Republika Makedonija, togas Makedonija e najgolemiot turisticki investitor vo Grcija. Vo statistikata na Narodnata banka za periodot od 1997 do 2006 godina se proknizeni vkupno 2 milijardi i sto milioni evra stranski direktni investicii. Od toa, Grcija ucestvuva so vkupno 320 milioni evra na kumulativni direktni investicii do krajot na 2006 godina, ili vkupno 15% od sumata. Taa e na vtoro mesto po Ungarija so Matav, koj napravi investicija od okolu 300 milioni evra za kupuvanje na nad 50% od Makedonski Telekomunikacii vo 2001 godina. Interesno e da se napomene deka 200 milioni evra ili 63% od grckite investicii se slucuvaat vo vremeto koga na vlast e Ljubco Georgievski od 1998 do 2002 godina, koj vsusnost otvoreno ja promovirase Grcija kako nas sojuznik. Za ilustracija, nasata najgolema banka Stopanska Banka AD Skopje, vo 2000 godina e privatizirana so investicija na NBG(Nacionalna Banka na Grcija) na suma od okolu 75 milioni evra, zaedno so IFC i EBRD, za 85% od kapitalot. Najgolemiot akcioner na NBG e grckata Vlada so kontrola na 18% od glasackite akcii. Vo momentov, sedum godini podocna, Stopanska Banka Skopje pravi godisen profit od recisi 18,3 milioni evra i ima pazarna kapitalizacija na Makedonskata Berza od 254 milioni evra. Da ne zaboravime deka vo avgust mesec 2007, koga cenite na akciite go dostignaa vrvot, Stopanska Banka AD Skopje bese vrednuvana od investitorite vo iznos od 325 milioni evra. Znaci, NBG kade sto drzavata Grcija e najgolem akcioner za nepolni 8 godini ja zgolemi vrednosta na svojata investicija za recisi 3 pati. Toa e dobar biznis za Grcija: em zarabotuvas-ekonomski, em se falis po svetski vesnici-politicki. Na sto mislea, i kolku nadaleku, nasite politicari koga ja prodavaa ovaa zlatna kokoska? A sto stanuva so za mnogumina „najlosata privatizacija na site vreminja”-OKTA? Zarem mozeme so zdrav razum da gi prifatime onie triesetina milioni evra, i onie pari za doinvestiranje za gradenje na nafotovodot Skopje-Solun, vo stranska direktna investicija vo OKTA od strana na Hellenic Petroleum kako pozitivna rabota? Vo Helenik Petroleum 35,5% od sopstvenosta e vo racete na Grckata drzava, a 35,9% vo racete na Spiro Latsis, najbogatiot Grk koj e na 68 mesto na listata na svetski miljarderi na Forbs magazinot za 2007 godina. Gospodinot Latsis, megjudrugite, e mnogu dobar prijatel so Jose Manuel Baroso, pretsedatelot na Evropskata Komisija, so kogo cesto se druzat na negovata jahta, spored Vikipedija. Otsega se gleda kako Makedonija ke vleze vo EU! Tret, Kosmofon e vo sopstvenost na Kosmote, koja pak e vo 98,6% sopstvenost na OTE, vo koja Grckata drzava ima 28% sopstvenost. Za rezime, vkupnata investicija na ovie tri kompanii koi se so vlijatelna drzavna sopstvenost iznesuva polovina od site direktni investicii na Grcija vo Makedonija. Ostanati grcki investicii vo Makedonija, kako na primer Zito luks i Mermeren Kombinat Prilep, bea znacitelno pomognati od EU fondovite i kreditite na EBRD, pod lazno pokritie na Paktot za Stabilnost i EU Samitot vo Solun. Ne, blagodaram! Od druga strana, pak, Republika Makedonija, po glava na zitel, e najgolemiot investitor vo turistickoto kese na Helenskata Republika. Da, toa e fakt! Edinstveno Albanija, od site zemji vo evropa i svetoto, e vo prednost, po glava na zitel, vo vkupno vlezovi vo Grcija vo 2006 godina, najnova statistika, spored Nacionalniot statisticki sekretarijat na Grcija. No, Albanija praka mnogu imigranti-privremeni rabotnici, dodeka Makedonija praka mnogu turisticki evra. Spored nivniot sekretarijat, vo 2006 godina, 350.043 pati makedonski gragjani vlegle vo Grcija-rekord po glava na naselenie od site zemji vo Evropa i svetot sto prakaat turisti vo GR. Ako pretpostavime deka se potroseni po 100 evra, i e pominat 1,5 den prestoj, i e platena viza, togas jas doagjam do konzervativen podatok od „investirani” priblizno 60 milioni evra godisno. Ako taa brojka se pomnozi so samo 6 godini, togas gledame deka investiciite na makedonskite gragjani vo prijatelska Grcija se na nivo na investiciite na Grcija vo nasata zemja.