Sto se sluci so Island? Lekcii za Makedonija.

Deneska sme svedoci na seriozno krvavenje po svetskite ekonomski kaldrmi. Najnov slucaj na krizen menadgment e Ukraina. Izminatiot vikend, MMF odobri stend-baj aranzman vo iznos od 13 milijardi evra za taa zemja. Klucen faktor e nestabilnosta na domicilnata valuta predizvikana od nenadejno otvoranje na golem jaz vo deficitot na tekovniot bilans. Pokraj nestabilnosta na nekoi od bankite, vo Ukraina najgolem faktor za nestabilnost e pagjanjeto na cenata na celikot na svetskite berzi, koj e najgolem izvozen adut na zemjata. Gragjanite na Ukraina, pouceni od slicni iskustva vo minatoto, navalija na bankite i konvertiraat kolku mozat poveke grivnji, lokalna valuta, vo evra i dolari. Taka, vrednosta na valutata e namalena za 20% od pocetokot na septemvri ovaa godina. Drzavata intervenira na devizniot pazar no sega za sega bez mnogu uspeh. Od drugata strana na spektarot se naogja Island. Island e ekonomija so 304 iljadi ziteli i 20 milijardi dolari vo bruto domasen proizvod(Makedonija ima 8 milijardi dolari BDP). Vo Island, so demokratizacijata na finansiskite pazari vo svetot vo poslednite 20 godini, se slucuva inzvoreden rast na domasniot bankarski sistem. Istiot bil ostaven na milost i nemilost na G-din Pazar. Taka, toj trend na globalizacija na finansiskite pazari doprinesuva vo Island da se liberalizira pazarot vo 2002 godina, i trite najgolemi banki da gi opustat svoite remeni, da davaat lesni krediti, a so toa bankarskiot sistem da dozivee desetkraten rast vo aktivata za 5 godini. Centralnata banka imala visoki kamatni stapki za svoite kamatni sidra( i do 15%), dodeka privatnite banki ponudile atraktivni kamatni stapki na depoziti za stranski drzavjani i institucii(Avstriskite banki se so izlozenost od 3 milijardi evra vo Island, Kako e vozmozno da se izjavuva deka Rajfajzen ke vleguva vo Makedonija!?). Za ilustracija, samo vrz osnova na davanje na internet bankarska usluga za depozit so 5,45 kamatna stapka, kompanijata Icesave.co.uk, del od edna od najgolemite 3 banki, privlekla 7,8 milijardi dolari od nad 300 iljadi Britanci. No, vo mesec septemvri 2008, so zamrznuvanje na kreditnata aktivnost na svetskata finansiska masinerija, bankite vo Island se naogjaat vo situacija kade sto nemozat da dobijat kratkorocni zaemi za da isplatat odredeni obvrski. Vo tie momenti na stres, drzavniot vrv na Island, vklucuvajki go i guvernerot na Centralnata banka, pravat ogromni liderski greski. Ne i davaat pomos na prvata banka koja pobarala kratkorocen zaem! A so toa, se slucuva i najlosoto, bankite stanuvaat nesolventni na kratok rok. Vo istovreme, od septemvri mesec do deneska, vrednosta na lokalnata valuta-krona, dramaticno pagja za 40%. Vo ovoj moment, lokalniot devizen pazar e celosno zapren. Paralelno, ovoj nadolen vrtlog na klucnite finansiski parametri e zgolemen so namaluvanje na kreditniot rejting na drzavniot dolg od strana na megjunarodnite kreditni agencii. Kako kraen efekt na gorenavedenoto, drzavata gi nacionalizira site tri banki. Deneska, vo Island, spored informaciite od svetskite mediumi, krizata ne e veke finansiska tuku ekonomska. Centralnata banka gi ima zemeno koncite vo svoi race i gi pravi site neophodni bankarski uslugi. Strancite i golem del od lokalcite nemozat da kupat devizi. Drzavata sekojdnevno pravi aukcii na mali 25 milioni evra za da moze da se snabdi pazarot so neophodni zalihi na hrana, lekovi, i energensi. Se slucuva hiperinflacija, a se ocekuva pad na BDP od 10% vo tekot na slednite 12 meseci. Za da se stavi kraj na ovoj krah preku stabilizacija na finansiskiot sistem i kursot, deneska Island bara spas od MMF i od prijatelskite Skandinavski zemji. Makedonija, za sreka, ne se naogja nitu priblizno vo vakov splet na nastani. Nasiot bankarski sistem e stabilen i nemame premnogu zadolzuvanja i obvrski kon stranski doveriteli. No, se postavuva prasanjeto dali e mozno ekstremno crno scenario za Makedonija? Konceptot na „Crn Lebed”, obraboten preku bestselerot na Nasim Taleb, e metafora za nesto sto vo ekonomskata realnost e vozmozno scenario, iako so mala statisticka verojatnost. Pogledete go Island kako scenario na „Crn Lebed”. Imeno, sto ke se sluci so makedonskata ekonomija dokolku stane sledniot koktel, zaedno vo eden moment: cenata na metalite pagja i ponatamu, narackite za tekstilni proizvodi se prepolovat, transferot na privatni pari od stranstvo padne uste poveke, kreditnata izlozenost na naselenieto prodolzi da se zgolemuva so isto tempo, stranski direktni investicii zastanat, portfolio investicii se povlekuvaat, prilivite vo budgetot se namalat? Sto ako trgovskiot deficit nadmine 1,5 milijardi evra, a minusot na tekovnata smetka dostigne 5 pati pogolema vrednost vo 2008 vo odnos na 2007 godina? Po priroda casata ja gledam polupolna, no iskustvoto od tekovnata kriza pokazuva deka treba da se razrabotat site mozni crni scenarija od strana na drzavniot vrv.