Snowboard park vo centarot na Sofija

So cesen isklucok na Johnson Controls, stranskite investicii na brend Fortune 500 globalni amerikanski kompanii vo Makedonija ne se slucija vo 2007 godina. Poznatiot amerikanski biznis magazin Forcjun (Fortune) pravi godisna lista na najuspesni amerikanski i globalni kompanii. Istata bese iskoristena za najava na investiciskiot bum vo programata od 100 cekori. Sega za sega, Fortune ostanuva samo kako dalecen son za vladiniot investiciski „Drim Tim”. No, realnosta pokazuva deka sepak vo Makedonija e mnogu potocno da se ocekuva deka sosedite ke bidat nasite najgolemi investitori. So toa, stanuva jasno deka Makedonija e biznis provincija i deka dodeka nie lazno veruvavme deka vremeto ke gi izleci site problemi bez da rabotime na samite sebe si, nasite konkurenti rabotea so polna parea. Deneska, nemame megjunarodno priznato ime, nemame demarkirani granici, nemame produktiven drzaven aparat, nemame biznis aduti, i nemame novi Forcjun investicii. Edinstveno nesto sto imame i mozeme da go zamislime kako nasa konkurentna prednost e nasata gostoprimlivost. Od druga strana, Bugarija cekori so zabrzano tempo i pocnuva da ja zagrozuva Slovenija kako najperspektiven investitor kaj nas. Kako stampedo se pojavuvaat novite direktni investicii od Bugarija. Za ilustracija, pred desetina dena bugarskiot Evroins go kupi Makosped osiguruvanje so vrednuvanje na celata kompanija na nad 9 milioni evra. Interesno e sto Evroins e formiran vo bliskata 1996 godina od strana na grupacijata Eurohold. Ponatamu, vo bankarskiot sektor vlegoa dve novi banki, i toa Alfa finans holding koja kon krajot na 2007 godina ja kupi Internacionalna Privatna Banka, a sega preimenuvana vo Kapital banka, a Centralna kooperativna banka(CKB) ja kupi Sileks banka na krajot od januari ovaa godina. Se ceka odobrenie i za kupuvanje na Postenska banka od strana na CKB. Dopolintelno, Alfa finans holding kupi 51% od brokerskata kuka Evro broker, koja pak e involvirana vo kupuvanje na 5,3% od kapitalot na Makedonska Berza, minatata nedela, za okolu pola milion evra. Istotaka, vo sferata na tehnologijata, od neodamna vo Makedonija aktivno rabotat investicii koi se prosirena raka na kompanii od Bugarija, iako finansirani i od internacionalni pari, Kabeltel vo kabelskata, i Nekskom vo vajmaks telekomunikaciite. Ovoj trend samo ke se zabrzuva. Stranskite direktni investicii vo Makedonija doagjaat preku nasite sosedi i poranesni sojuzni republiki, a ne preku t.n. Forcjun kompanii. Moeto predviduvanje e deka tokmu bugarskite holdinzi ke bidat tie sto vo mnogu bliska idnina ke gi otkupat hotelskite biznisi na M6 i na Fersped vo Ohrid (Palas, Desaret, Metropol, Belvi i sl.). Otkade ovaa mok na Bugarskite holdinzi? Prvo, vo Bugarija vo poslednite 3 godini od 2004 do 2006 godina ima vlozuvanje od 12,5 milijardi dolari na stranski direktni investicii, za razlika od 600-te milioni dolari vo Makedonija za istiot period. Vtoro, Bugarskata ekonomija mnogu brzo se demokratizirase i razvivase posle krahot vo 1996-97 godina. Treto, i najvazno, domasnite kompanii vo Bugarija se finansiraat nagolemo preku Sofiskata berza. Za ilustracija, vo Makedonija se uste cekame na edno realno IPO ili javna ponuda na akcii na sirok spektar na investitori. Vo Bugarija, pak, vo 2007 godina imase desetina kompanii koi se dokapitaliziraa so stotici milioni evra. Edna od najuspesite od niv e majkata kompanija na Unibanka Skopje, Prva Investiciska Banka od Sofija. Toa e dokaz deka apetitot na domasnite kompanii vo Bugarija ne e vrzan za domasnata ekonomija. Naprotiv, biznis lugjeto sakaat da rizikuvaat vo ramki na nivniot eko-sistem i da se razvivaat vo novite i vozbudlivi pazari vo razvoj (Frontier Markets). Na primer, golem del od moite biznis kontakti vo Bugarija razmisluvaat i deluvaat vo Turcija i Romanija. So drugi zborovi, Makedonija e samo propatna stanica na prirodnata ekspanzija na tie biznisi. Od nasa gledna tocka, smetam deka podobro e da pocneme od pocetok. Pocetok e da si go iscistime dvorot. Sekoj sopstveniot, pa potoa zaednickiot. I da, od ovaa nedela realnost e noviot egzibionisticki snoubord park vo centarot na Sofija.

Tekstot e objaven vo Forum na 23/02/2008

Berzata vo borecka „touché” pozicija

Vrednosta na pazarnata kapitalizacija na site kompanii sto kotiraat na oficijalniot Pazar na Makedonskata Berza izgubi nad 700 milioni evra vo vremenskiot period od pocetokot na septemvri minatata do krajot na januari ovaa godina. Toa e vrednost sto e pogolema za iznosot na site stranski investicii sto vlegoa vo Makedonija vo periodot od izminatite 3 godini. Iako toa e zaguba samo na hartija za mnogumina sto ja cuvaat svojata investicija i ne ja prodavaat, ovoj proces e laden tus za optimizmot sto se javi ne samo vo biznis krugovite tuku i vo makedonskoto opstestvo. Najznacajno e toa sto makedonskiot pazar za hartii od vrednost se pokaza kako mnogu nelikviden, a so toa i rizicite za investiranje vo akcii znacitelno se zgolemija. Da ne go zaboravime i politickiot rizik sto od godina za godina samo se zgolemuva. Periodot sto doagja ke bide isklucitelno vazen za razvojot na pazarite za hartii od vrednost vo Makedonija. Kako i sekogas vo nasata istorija, nie sme vo racete na investitorite od nadvor. Tie ke odlucat kako ke se odmota klopceto. Site znaeme deka investitorite od Slovenija i Hrvatska se osnovnite dvigateli na cenite na akciite. No, vo 2008 godina so datum od 12.02 berzanskite indeksi, kako osnoven indikator za dvizenjeto na cenite na akciite, vo Slovenija se padnati za 16%, dodeka vo Hrvatska za nad 20%, samo vo periodot sporedeno so nivniot iznos na krajot od 2007 godina. Takov normalen pad na cenite, vnese strav kaj investitorite vo tie dve drzavi. Vo vreme na globalizacija, ovoj negativen proces e direktno povrzan so padot cenite na berzite na razvienite pazari kako rezultat od visokata verojatnost za recesija vo SAD, motorot na svetskata ekonomija. Zatoa, kako glaven inicijator na padot na cenite vo Slovenija i Hrvatska se citiraat prodazbite na akciite od strana na stranskite investitori kaj niv, no pred se povrzani so Avstriskite banki posrednici. I toa e normalen proces vo koj domasniot investitor pri zgolemni rizici na pazarite prvo se zastituva od eventualni zagubi so prodavanje na svoite investicii vo tugji porizicni pazari. Vo sistem na svrzani sadovi, Evropjanite prodavaat Slovenecki i Hrvatski akcii, dodeka Hrvatite i Slovencite prodavaat Makedonski akcii. Taka, vo mesec januari vo 2008 godina imame vidliva razlika vo iznosite na kupuvanja i prodazbi na stranskite institucii na Makedonskata Berza, so neto odliv na pari. Interesno e da se zabelezi deka za prv pat vo istorijata na Berzata minusot go popolnuvaat domasnite institucionalni investitori kako na primer osiguritelni kompanii, penziski, investiciski i privatni fondovi. No, za toa potoa. Vo takvi uslovi na namalen interes od stranstvo ponudata na akciite na nasata berza e neznacitelna. So drugi zborovi, dokolku eden pogolem institucionalen investitor od Hrvatska, na primer FIMA, saka da gi prodade svoite akcii vo Teteks, deneska, toa e prakticno nevozmozno. Ednostavno nevozmozno. Prvo, nema dovolno investitori na kupovna strana. Vtoro, za razlika od razvienite pazari vo Makedonija nema t.n. „market-mejkeri” na domasniot pazar za akcii, koi po pravilo mora da imaat zaliha i da obezbedat kupuvanje vo ovaa situacija, a so toa se dobar mehanizam za nadminuvanje na vakva realna prepreka. Krajno, cenata ke treba dramaticno da se koregira za da predizvika interes kaj kupuvacite. Ovoj kraen primer e od isklucitelen rizik za Makedonskata Berza za 2008 godina. Zatoa sto ako stranskite investitori dojdat do zaklucok deka za da gi prodadat svoite pozicii vo golem del od makedonskite kompanii na Makedonskata Berza tie ke treba prakticno da gi rasprodatat istite, togas dolgorocnite stranski investitori ke se povlecat od nasiot pazar za hartii od vrednost. Ke ostanat samo spekulanti i somnitelni faci od stranstvo. Komisijata za hartija od vrednost vo takov razvoj na nastanite ke ima polni race rabota. No, domasnite dolgorocni investitori kako najgolemi ucesnici na pazarot ke bidat patosirani, ili vo borecka „tus” pozicija.

Era za Kosovo

Polozuvanjeto na kamen temelnik, minatata nedela, od strana na nasiot Premier i sefot na sloveneckata diplomatija Dimitrij Rupel, na noviot slovenecki "ERA Siti" Skopje simbolizira svoevidna pozitivna slika za razvojot na nastanite vo Makedonija i regionot. Imeno, iako proektiran kako sovremen deloven i zabaven centar na del od parcelata na Skopski Saem, ovoj nov soping kompleks, vreden stotina milioni evra, na svoj nacin ja zacementiruva biznis oskata Pristina-Skopje. So drugi zborovi, Makedonija prirodno se nametnuva kako najgolem ekonomski partner na Kosovo. I na toj nacin pagjaat vo voda viziite na ekstremistite i nivnata politicka agenda. Za ilustracija, za vreme na novogodisnite praznici vo centarot na Skopje se zabavuvaa znacitelen broj na lokalni lugje od Kosovo. Istite gi ispolnuvaat prodavnicite i lokalite vo Ramstor, vo Vero, na Kej i GTC, recisi sekoj vikend. Gi sretnuvame i vo Ohrid. Toj trend e tuka za da ostane. Kako rezultat na toa vo Skopje ke moze da eksplodira maloprodazbata ili „retail” sektorot preku mega proekti, koi seuste so „decja radost” gi gledame vo Solun. Ne e isto da proektiras biznis plan so potencijal za eden ili za dva milioni lugje. Se gleda denot na Ikea vo Skopje. Dopolnitelno, neodamna od Kosovskata strana se najavi izgradbata na nov avtopat do Blace. Paralelno na seto ova, spored Statistickiot Insitut na Kosovo, Makedonija vo 2007 godina e na vtoro mesto po izvoz na proizvodi na Kosovo i zafaka 12% od uvozot ili okolku 260 milioni evra. Srbija e na prvo mesto so 13,4% i 300 milioni evra vo izvoz na Kosovo. Vo 2006 godina, pak, Makedonija e apsoluten rekorder zemja izvoznik na Kosovo, zemajki 20% od celiot kolac. Interesno e da se napomene deka Albanija vo 2006 godina vo uvozot na Kosovo ucestvuva so neznacitelni 1,7% ili 23 milioni evra. A Slovenija, iako ubedlivo najgolem investitor, so nesto nad 50 milioni evra. Nekoi ke kazat deka Makedonija se bavi so re-eksport namesto so realen eksport, no sepak, pred brojkite i bogovite se poklonuvaat. Kako klasicen-za nas, kuriozitet bi sakal da izdvojam dve raboti. Prvo, fakt e deka pri vakva pozitivna situacija na terenot za Makedonija, Drzavniot Zavod za statistika ne dobiva od Carina, nitu pak samostojno obrabotuva, podatoci za Kosovo. Ottamu, vo brojkite za nasata trgovska razmena so Srbija se naogjaat i podatocite za Kosovo, bidejki nie seuste nemame t.n. „kod” za Kosovo odobren vo pravilnicite na Carina. I, vtoro, ako se razdeli stavkata za nasiot izvoz vo Srbija, poedinecno, na dvete zemji, togas gledame deka Makedonija ima izvoz od okolku 300 milioni evra kon Srbija vo 2007 godina. Taka mozeme da izvadime zaklucok sto go razbiva mitot deka Srbija e nasiot najgolem izvozen partner. Naprotiv, taa e na cetvrto mesto, po Germanija, Grcija i Italija. A, najinteresno, Kosovo, kako nasa izvozna destinacija, i dise vo vrat na Srbija na petoto mesto za 2007 godina. A sto stanuva so parite sto Kosovskite gragjani gi trosat vo maloprodazbata i na turistickata ponuda? Normalno, kako se vo zivotot, treba da se zasluzi toa sto se ima. Deneska, Tadic e noviot pretsedatel na Srbija, a so toa i casovnikot za odbrojuvanje na denot na proglasuvanje na nezavisnost na Kosovo se pobrzo cuka. Dali Makedonija e spremna za denot-D? Kosovo ke proglasi nezavisnost vo mart i vo isto vreme se ocekuva Srbija da go pripoi severniot del. Kriza i razdelba slicna na Kipar. Samata kriza, osven zategnata situacija i ekonomsko embargo vklucuva i najava deka Srbija ke go iskluci dalnovodot Nis - Kosovo pole - Skopje, a so toa i napojuvanjeto na struja ne samo na Kosovo, tuku i na Makedonija. Drzavata go pravi svojot del od rabotata i uveze ednomesecni zalihi na jaglen za da moze da go ublazi energetskiot sok od vakvo scenario. Vo istovreme, dolu na terenot, i biznis zaednicata treba da gi isfrli svoite aduti i da ja prifati igrata. I toa se slucuva. Na primer, pri razgovor so sopstvenikot na renomiranata fabrika za plasticni proizvodi, Plast Komerc od Momin potok-Skopje, se zapoznav za nivnite intenzivni pregovori i najavi za pocetni naracki od novi klienti od Kosovo koi dosega rabotele so Srbija. Realpolitik e imeto na igrata, ekvidistanca e del od istoriskite citanki.

Tekstot e objaven vo Forum na 8/2/08

Makedonija vo „Zlatna ludacka kosula”

Minatiot cetvrtok, na 24-ti januari, Ohridska Banka odrza sobranie na akcionerite, megjudrugoto, so cel da se izberat novi clenovi na rakovodnite organi. Glaven vpecatok, normalno, ostavi prisustvoto na visoki funkcioneri na Societe General od centralata vo Pariz, od neodamna glavniot akcioner vo bankata, koi bea na rabotna poseta vo Ohrid. Atmosferata na sobranieto bese neobicna, zemajki go vo predvid faktot deka vo tekot na istiot den maticnata banka vo Pariz objavi deka eden nejzin vraboten napravil zagubi od 5 milijardi evra. Bez razlika na zagubata, mora da se priznae deka samoto prisustvo na ovie lugje vo zaspaniot Ohrid pokrenuva vnatresni emotivni procesi i potiknuva optimizam ne samo za gradot tuku i za drzavata. Prasanjeto e sto e podobro od tocka na gledanje na dolgoroen investitor na Makedonskata Berza-da bide vo racete na finansieri od svetski institucii, ili vo racete na lokalni serifi? Vo istovreme, odgovorot na praanjeto dali Makedonija e del od svetskata ekonomija ili ne, e poveke od jasno. Makedonija e dlaboko vlezena vo t.n. „zlatna ludacka kosula”(golden straitjacket) na Tom Fridman! Imeno, „zlatna ludacka kosula” e metafora so koja toj vo knigata „Leksus i Maslinovo drvo”(The Lexus and the Olive tree) go definira procesot na uniformiranost na sekoja zemja pod dejstvo na globalizacijata i pobedata na edna ideologija-pazarniot kapitalizam, koj zapocnal so Margaret Thatcher vo 1979 godina so vospostavuvanje na privatniot sektor, namesto drzavniot, kako osnova za sozdavanje na ekonomski rast. Ponatamu, politikite na Thatcher, prevzemeni od Reagan, a so padot na Berlinskiot zid, i prevzemeni od recisi site demokratii vo svetot, se povrzani so niska inflacija, odrzuvanje na cenovna stabilnost, kratenje na birokratija, pravenje na balansiran budget, eliminacija na carini i akcizi, odstranuvanje na restrikcii za stranski investicii, odstranuvanje na monopoli vo domasnata ekonomija, promoviranje na konkurencija, deregulacija na pazarite za kapital, namaluvanje na korupcija, otvaranje na moznosta za investiranje doma i vo stranstvo, i sl. E vaka skroena kosula, pomalku ili poveke, e toa to veke 17 godini nie vo Makedonija probuvame da obleceme. Vo taa nasoka, iako nekoi ke kazat deka za nas toj proces ne vazi i deka za mnogumina nasi lideri e potrebna vistinska namesto zlatna-ludacka kosula, sepak Makedonija e povrzana vo golema merka so slucuvanjata na svetskite pazari. Na primer, globalnata kreditna kriza sto poveke od polovina godina gi trese golemite ekonomii, a osobeno bankarskiot sektor, indirektno se preleva kaj nas so nedostatok na konkretni ponudi od t.n. „svetski brend banki” za kupuvanje na Komercijalna, Stopanska Banka Bitola, ili na nekoja druga banka, koi aktivno se izjasnile deka sakaat takva rabota. Znaci nasiot rast na BDP e direktno namalen za brojkite koi mozebi ke bea vkluceni vo statistikata za vlez na stranski direktni investicii vo Makedonija vo 2007, no i vo 2008. I ne samo vo bankarskiot sektor. Skepticite, pak, velat deka golem del od investitorite vo Makedonija od Slovenija i Hrvatska se spekulanti, ili „risk-tejkeri”, i nemaat nikakva povrzanost so globalnite slucuvanja. Zatoa, do nekade drzi tezata deka na naiot pazar za kapital vazat nekoi drugi motivi i ima mnogu mala korelacija so razvienite pazari. No, sepak, t.n. Fridmanovo „Elektronsko krdo”, sto e opis za bezimeni fondovi i lugje koi vlozuvaat i vleguvaat na eden pazar so golema brzina, no isto tolku brzo i gi napustaat nasekade niz svetot, dejstvuva i vo Makedonija. Vo ovoj moment vo Slovenija i vo Hrvatska stravot, predizvikan od odlivot na sredstva od nivnite berzi, a so toa i pagjanje na cenite na akciite, e sentimentot na investitorite. Ottamu, odlivot na kapital na globalnoto „Elektronsko stado” od Hrvatska i Slovenija, po princip na svrzani sadovi e glavna pricina za zastojot na nasata berza. Za uteha, interesno e da se spomne deka ovoj mesec analiticarite na Merrill Lynch objavija deka za 2008 godina ne se tolku interesni t.n. GEM(Global Emerging Markets), vo koj vleguvaat Rusija, Indija, Kina i sl., tuku t.n. pazari na marginite (Frontier Markets), vo koj vsusnost se Hrvatska, Slovenija, Bugarija, Romanija, Estonija, Kazakstan, Ukraina, zemjite od Bliskiot istok, zemji od Afrika, i pazarite vo Vietnam i Sri Lanka.

Tekstot e objaven vo Forum na 01/02/2008

Sonuvam za svoj dom

Globalizacijata si go pravi svoeto, i kolku i da se zalazuvame deka postoime vo eden nas makedonski mikrokosmos, tolku poveke sme izlozeni na udari predizvikani od nekoi dalecni epicentri. Taka, problemite so hipotekarnite krediti vo Amerika sto naivno izleaa vo prviot kvartal na 2007 godina, veke se preobrazija vo golema kriza so tatnez nasekade vo svetot. Berzite vo Anglija, Germanija i Francija se so pad od nad 15 procenti samo vo periodot od pocetokot na godinata do deneska. Vo Makedonija, ovaa kriza, no i globalnite prestrojuvanja, moze da se pocustvuvaat preku zatisjeto na entuzijazmot na Makedonskata Berza, kacuvanjeto na cenata na prehranbenite proizvodi, zgolemuvanjeto na kamatnite stapki, inflacijata, i namaluvanjeto na rastot na bruto domasniot proizvod. Sepak, nasata ekonomija e vo dobra kondicija i se naogja vo eden dolgogodisen ciklus na konvergencija kon EU i proces na intenzivno voveduvanje na strukturni reformi, sto doprinesuva za stabilen razvoj. Ovaa prespektiva i iskustvata od razvienite pazari treba da se iskoristi za pametno implementiranje na novini vo site sektori na biznisot sto bi gi zabrzala procesite i nasiot pohod kon podobar kvalitet na zivot. Za ilustracija, Indija e zemja koja sto pred desetina godini imala mnogu mal broj na fiksni telefonski linii. I namesto da se vpusti vo skap i makotrpen razvoj na ovoj tip na tehnoloski zastarena infrastruktura, Indija odlucuva da gi bajpasira starite tehnologii, da gi primeni novite, i brzo da dojde do 250 milioni korisnici na mobilna telefonija. Na toj nacin, tie se vo pozicija da imaat podobar i poeftin telefonski sistem vo odnos na mnogu razvieni zemji. Vo finansiskiot sistem vo Makedonija, istotaka, moze da se napravi bajpasiranje na mnogu godini razvoj i pobrzo da se vovedat „hipotekarni obvrznici„ i drugi hartii od vrednost obezbedeni so hipotekarnite stanbeni krediti na domasnite banki kon naselenieto. Da ne zaboravime, ovie finansiski proizvodi se med i mleko za rastot na BDP na edna ekonomija. Pa, sonot na sekoj mlad covek e da ima sopstven krov nad glava! Ubuntu, ili win-win situacija.
Vo Makedonija, vo poslednata godina, rastot na kreditiranjeto na naselenieto znacitelno odi napred i veke se priblizuva na godisni stapki na porast od 60%. Pred sé, najbarani se kratkorocnite potrosuvacki krediti obezbedeni so redovnite plati na gragjanite-korisnici. Zadolzuvanjeto za kupuvanje na domovi preku stanbeni krediti, obezbedeni so hipoteka na domot sto se kupuva, e prisutno vo pomal obem zaradi niza klucni pricini. Prvo, sostojbata na katastarot i zaveduvanjeto na sopstvenosta vo imoten list. Vtoro, ponudata na stanovi, parceli i zemjiste za gradenje na domovi e spreceno so kompliciraniot proces na denacionalizacija. Sledno, investitori-spekulanti, koi bez obezbeden kapital plovat niz nemirnite vodi na pazarot za nekretnini. I dosega, sudstvoto i stecajnite postapki ne se proslavija. Posledno, bankite se defanzivni i vnimatelno go kredititraat sektorot, bez prevzemanje na golemi rizici. Bez razlika na seto toa, vo bliska idnina ucestvoto na hipotekarnite stanbeni krediti vo Makedonija ke pretstavuva najbrzo rateckata brojka vo kreditiranjeto, voopsto. Na primer, vo Bugarija vo 2007 godina hipotekarnite krediti porasnale za 72% vo odnos na 2006 godina, sto e poveke od srednata vrednost vo iznos od 60% porast za site vidovi krediti na t.n. „nedrzaven sektor”, i toa: naselenie i pretprijatija. Vo Makedonija ucestvoto na stanbenite krediti vo BDP e okolku 2%, ili nesto nad 100 milioni evra, sto e znacitelno pomalku od Hrvatska, na primer. Pazarot nabrgu ke stigne do cifrata od 500 milioni evra. Nekoi od tie krediti, ponatamu, preku proces na sekjuritizacija, moze da se prevzemat od bankite i nivnite bilansi, i da se prestrojat vo novi proizvodi-„hipotekarni obvrznici„, koi ponatamu ke se prodavaat na drugi finansiski igraci. Pazarot na hipotekarni krediti vo Amerika vo poslednite godini dozivea neprirodni pojavi, no toj e dobar primer za da se izuci i primeni vo prodlabocuvanje na opsegot na finansiskiot sektor vo nasata zemja. USAID vo poslednite godini imase mnogu proekti na ovaa tema vo regionot, vklucuvajki gi Bugarija, Romanija i Hrvatska. Vo Makedonija, vrednosta na sredstvata sto privatnite penziski fondovi gi pribiraat od svoite clenovi eksponencijalno raste i tie sredstva treba da se iskoristat za finansiranje na hipotekarni obvrznici, a so toa i da go ispolnat sonot na mnogu idni generacii.

Tekstot e objaven vo Forum Magazin na 25/01/2008

Tronozec

Vo dekemvri mesec 2007 godina vo Makedonija za prvpat se pojavija korporativni obvrznici, ili dolznicki hartii od vrednost, koga ProKredit Banka dobi dozvola za emisija od strana na Komisijata za hartii od vrednost. Za malo potsetuvanje, obvrznicite se mnogu pofleksibilni vo odnos na kreditite kako sredstvo za pribiranje na pari, bidejki izdavacot, vo ovoj slucaj ProKredit, e klucen faktor sto odlucuva za definiranje na nacinot i rokovite na vrakanje na sredstvata. Isto taka, obvrznicite moze da gi kupuvaat mnogu investitori(sto ne e slucaj so obvrznicata na ProCredit) koi sto ponatamu mozat da trguvaat so istite, i na toj nacin da obezbedat likvidnost i moznost za prodavanje na hartijata pred dospevanje. Toa e cekor za pozdravuvanje i definitivno cekor napred vo razvojot na finansiskiot sistem, krvotokot na nasata drzava. Spored Tom Fridman, poznatiot kolumnist na Njujork Tajms, obvrznicite se istotolku vazni za ravojot na edna ekonomija kako i bankarskite krediti. Ponatamu, pazarot na kapital e toj sto gi osloboduva pretpriemacite od stegite na bankite, i go demokratizira finansiskiot sistem. Dopolnitelno, toj smeta deka edna moderna ekonomija i drzava koja sto saka da ima zgolemen standard na ziveenje treba da nastojuva da ima t.n. pristap na „tronozec”. Imeno, tronozecot se sostoi od opciite pomegju bankarski krediti, obvrznici i akcii. Da ilustriram, vo razvienite ekonomii postojat tri nacini preku koi stabilnite kompanii mozat da zemat pari za rast i razvoj: preku zadolzuvanje vo banka, preku prodavanje na hartii od vrednost-akcii i udeli, i preku izdavanje na obvrznici. Vo Makedonija, od druga strana, iako imame preduslovi, veke podolgo vreme kompaniite go koristat kreditiranjeto kako edinstvena moznost. Dodeka na Berzata recisi i nema kompanii koi izdavaat novi emisii na akcii za dopolnitelen razvoj, a za obvrznici i ne stanuva zbor. Ima nekolku pricini za vakviot razvoj na nasiot finansiski sistem. Na primer, postarite kompanii bea naterani preku nepriroden proces da se izlozat na pazarot na kapital vo devedesetite godini preku kotiranje na nivnite akcii na Berza, i sega gledame kontradiktoren proces kade sto menadjmentot namesto da pribira novi pari za razvoj preku novi akcii, tie otkupuvaat postoecki akcii nekogas i preku zadolzuvanje so krediti. Dopolnitelno, kamatite na drzavnite dolznicki hartii, a so toa i bankarskite kamati na depozit se seuste na visoko nivo sto predizvikuva visoka stapka na kamata sto treba da ja nosat potencijalnite obvrznici sto e los parametar za izdavacot. A, istotaka, nemame „konji za trka”, bidejki mnogu malku firmi sakaat, i neznaat, da bidat brzorastecki sampioni. Vo istovreme, vo Makedonija vo bankarstvoto imame edna od najstabilnite, najprofitabilni i najbrzorastecki industrii. No, da ne zaboravime deka bankarstvoto vo Makedonija e vo dominacija na tri golemi igraci(Komercijalna, Stopanska i Tutunska) sto doveduva do konformizam i zabaveno liberaliziranje na cenite na nivnite proizvodi. Frustracijata na Ministerot za Finansii, Trajko Slavevski, vo nasoka na ovaa pojava e za respekt. Zatoa, ovozmozuvanjeto na razvoj na pazarot za korporativni obvrznici, i potiknuvanjeto na kompaniite da se finansiraat preku izdavanje na akcii na Berzata se procesi sto se bitni za site nas. Treba da se vidat primerite na Singapur i Hong Kong, koi preku drzavna intervencija nametnale da se razvivaat pazarite za obvrznici samo so cel da im ovozmozat na svoite domicilni brzorastecki pogolemi kompanii nacin za pribiranje na dolgorocen kapital vo sinhronizacija so realnite potrebi za dolgogodisen razvoj. Toa e alternativa na bankarskite krediti koi se porestriktivni. Korporativnite obvrznici se moznost i za stedacite, dali individualno ili preku clenstvo vo penziski i investiciski fondovi, da se izlozat na dopolnitelen izvor za zarabotka. Vo Makedonija, na primer, deneska nema dolznicki finansiski instrument so rocnost nad 10 godina, a ima investitori, kako Penziskite fondovi, koi sakaat da investiraat vo hartii i so pogolema rocnost(20 godini). Obvrznicite nosat i zgolemena transparentnost na kompaniite. Primerot za ADG Mavrovo e svez kaj site nas i pobuduva gorcina. Takov primer e tesko da se sluci kaj kompanija koja sto celi da bide lider vo razvojot na nasata ekonomija garantirajki gi site obvrski kon investitorite. Pazarot vo drzavata treba da gi nagradi nasite idni lideri-kompanii preku ovozmozuvanje na otvoreni i atraktivni mehanizmi za pribiranje na kapital za razvoj nadvor od granicite. killthetradedeficit.com.mk

Tekstot e objaven vo Forum Magazin na 18/01/2008

Ne za subvenciite

Spored popularnata Vikipedija, onlajn enciklopedija, zborot subvencija vo ekonomijata znaci finansiska poddrska od strana na drzavata vo forma na davanje na bezpovratni sredstva-grantovi, danocni olesnuvanja, ili podiganje na uvozni barieri preku carini, akcizi, i slicni davacki, sé so cel da se pottikne proizvodstvoto ili kupuvanjeto na odredeno dobro. Vo Makedonija vo izminatite denovi sme bombardirani preku mediumite za opisot na programata na Vladata za subvencioniranje na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj za 2008, no i za godinite sto sledat. Na kratko, Vladata vo ramki na trosocite od budgetot odluci da dodeli subvencii vo vid na grantovi vo iznos od 45 milioni evra vo 2008, a planira da dodeli 70 milioni evra vo 2009, i 100 milioni evra vo 2010 godina. Vo ponovata istorija ova e znacitelno najgolem iznos na subvencii vo zemjodelstvoto vo nasata zemja. Krajnata cel na ovie merki se namaluvanjeto na trgovskiot deficit i na nevrabotenosta. Smetam deka vnesuvanjeto na subvencii na golema vrata pretstavuva golem udar vrz pazarnata ekonomija. Dobivaat zemojdelcite-mala grupa na lugje, no gubat danocnite obvrznici-site. Vsusnost takvi merki na nepovratna pomos na segregirana grupa na industrii se kontradiktorni na politikite na otvoren pazar i vnesuvanje na puls vo ekonomijata, kako na primer ramen danok, kako i na podrzuvanjeto na osnovnite nacela na sloboda na trguvanje. Kakvi pridobivki ke imame site nie-danocni obvrznici, od toa sto Vladata odlucila da casti odredena grupa na lu|e od parite na site nas? Od toa sto moze da se vidi celite na programata za subvencioniranje se mnogu opsti ili so drugi zborovi se sveduvaat na ocekuvanjeto za najdobroto: “ke se zgolemi proizvodstvoto na hrana, ke se zgolemi izvozot na proizvodi so dodadena vrednost, i ke staneme neto izvoznici na hrana”. Kolku pati vo zivotot sme se izgorele od pogresni ocekuvanja i ni se slucilo najlosoto, namesto najdobroto? Pa, videte gi nekoi od firmite sto vo 1998-2000 godina dobronamerno, kako i denesnite najavi, gi “subvencionirase” Tupurkovski vo svojata programa za razvoj. Golem del od tie krediti se potrosija neproduktivno bez nikakov ekonomski benefit na trosok na site nas. Se plasam od eruptivni blanko najavi za pomos. Toa e definitiven izvor za korupcija. Sepak, od edna strana, ovoj poteg na Vladata moze da se oceni kako dobar i na nekoj nacin neminoven, zemajki vo predvid deka site nasi sosedi, a i poveketo zemji vo razvieniot svet, se naoruzani so slicni mehanizmi za zastita i stimuliranje na domasnoto proizvodstvo na hrana. Dopolnitelno, ziveeme vo godini vo koi berzanskata cena na hranata, voopsto, od pcenica, pcenka, jacmen, do gradinarski kulturi, znacitelno se zgolemuva a so toa taa pretstavuva opasnost za standardot na ziveenje na naselenieto. Treto, Makedonija e edinstvena zemja vo regionot, osven Albanija i Kosovo, vo koja se uvezuvaat golemi koliciini na osnovni prehranbeni produkti kako na primer mleko, meso, i zitarici. Istotaka, nie se deklarirame kako zemjodelska zemja samo na hartija, a vo realnost sme neto uvoznici na hrana. Bez razlika na seto toa, treba dosledno da ja sledime politikata na drasticni reformi vo ekonomijata. Estonija pod vodstvo na Mart Laar ne stana “Balticki tigar” so subvencii, tuku so otvoranje na ekonomijata.

Milton Friedman, nobelovec i spored mnogu najvlijatelniot ekonomist vo 20 vek , vo svojata kniga “Sloboda na izbor”(Free to choose), gi propagira politikite na “Laissez-faire”, ili da se ostavi pazarot da si go napravi svoeto. Estonija gi pozajmi ideite na Fridman i na Avstriskata ekonomska skola i dojde do prvite mesta na ranglistata na Transparency, Heritidge, i UNDP. Tie idei na slobodni pazari, generalno, gi gledaat subvenciite kako pogolema steta otkolku korist. Zatoa, treba da sme uvereni vo toa sto go pravime, i da go izrabotime do kraj. Site odalecuvanja vo odnos na reforskata agenda se loso za Makedonija. I dali vsusnost Vladata i Premierot vleguvaat vo zamkata na „i volkot sit i ovcite na broj!”, bidejki vo realniot svet, ekonomski e nevozmozno da gi zadovolis site. Krajno, ako imame ekstra pari vo nasiot budget, togas dosledno na reformatorskata politika treba dopolnitelno da gi namalime danocite, znacitelno da go namaluvame drzavniot aparat, i da gi ottrgneme site administrativni i koruptivni barieri. Vladata treba da se trgne od igranjeto vo ekonomskoto pole za natprevar i da gi ostavi najdobrite, individualci i firmi, da prosperiraat i da ne izvlecat od ovaa kal.

Ovoj tekst e objaven vo Forum na 11/01/2008