Diktatura na talenti

Povrzano so nacinot na vodenjeto na zavrsniot cin na pregovorite za naseto megjunarodno ime mozat da se napravat mnogu paraleli so vodenjeto na biznis vo Makedonija. Glavniot zaklucok sto moze da se izvlece e ekstremno niskoto nivo na podgotvenost na samite akteri, zaedno politicarite i biznis liderite, za vodenje na „d’affaires” vo eden globalen svet. Na primer, vo politikata vo ovoj sudbonosen period na nasiot narod i drzava nie sme ostaveni na lugje koi ne se na isto nivo so svoite sogovornici. Adamantios Vassilakis, grckiot pregovarac, spored soopstenija za javnosta vo ON, ima kariera od recisi cetirieset godini vo diplomatijata. Toj bil del od grckata ambasada vo Tirana vo dalecnata 1975 godina. Ponatamu vo karierata vo ramki na Ministerstvoto za nadvoresni raboti se fokusiral na Istocna Evropa i SSSR vo vreme na ladnata vojna, i ucestvuval vo rabotata na NATO. Stanuva glaven konzul na Grcija vo San Francisko, eden od trite najgolemi finansiski centri vo SAD, vo 1985 godina. Vassilakis e del od grckata misija vo ON vo New York od 1991 godina, a krunata na svojata kariera ja pravi kako postojan pretstavnik na Grcija vo OON so pocetok vo 2002 godina. Vo taa nasoka, stanuva jasno zosto onoj govor na teloto kaj nego koga go gledame na televiziskite ekrani zraci so samodoverba, komfort vo sopstvenata koza, i kontrola nad situacijata. Voopsto ne treba da se spomnuvaat impozantnite biografija i dostignuvanja na Theodora "Dora" Bakoyannis , edna od 100-te najmokni zeni na svetot spored magazinot Forbes. Vo biznisot, od druga strana, istotaka ziveeme vo svet kade nema slucajnosti. Vo Kina, na primer, vodacite na site kompanii se biraat spored tocno odreden kluc baziran na zaslugi i kvalitet. Nivniot izbor i filtracija na kadri e po Darvinisticki princip, samo najdobrite odat ponatamu. Roditelite i posirokata familija na sekoe dete vo Kina uste od najrani godini im instaliraat operativen sistem na vrednosite na Konfucie, na hierarhija i naporna rabota. Vo toj ekstremno naporen i elitisticki sistem se sozdavaat kadri koi utre ke treba da se borat so slicnite od Amerika, Japonija i Indija. David Brooks, ugleden kolumnist na New York Times, ovoj porces go vika „Diktatura na talenti”. Kade e Makedonija vo toj biznis svet? Za kakva hierarhija govorime vo nasata zaednica, kade sto sekoj mlad covek so odelo od Zara i temni naocari smeta deka moze da bide menagjer. Od druga strana, najgolemoto dostignuvanje na nasata biznis zaednica e Biznis uciliste vo Solun, dodeka za grckata elita se Harvard i Oxbridge. Deneska najdeficitarna rabotna pozicija vo Makedonija e onaa na menagjer(direktor), kako vo biznisot taka i vo politikata. No, menagjerot po definicija treba da ima iskustvo, da izleze kako najdobroto od eden hierarhiski sistem, i da zraci so integritet i etika. Vo mojata profesija, investicii i upravuvanje so fondovi, vo svetot postoi opsto priznaena titula CFA(sertifikuvan finansiski analiticar). Istata, vo 2008 godina ke probat da ja dobijat nad sto iljadi lugje od site delovi na svetot. Vo Makedonija, stariot kov na direktori vo finansiskiot sektor ne znaat za sto stanuva zbor. Nevozmozno e so takvi lokalni sfakanja na segasnite lideri vo politikata i biznisot da odime napred i da gi dobivame bitkite na veke izramnetoto pole za natprevar pomegju narodite. Iako, smetam deka denesnoto vreme e vreme na edinstvo i trezvenost, a ne vreme za kritika. Davam poddrska na site nasi lideri koi ke treba da donesat razumni odluki vo ovie denovi. Sepak, smetam deka vo vreme na golemi prelevanja, buri, se slucuva kreativna destrukcija, a so toa i napredok. Ekonomistot Joseph Schumpeter e toj sto ja vnesuva terminologijata na „kreativna destrukcija” kako definicija za dobrata strana na kapitalizmot. Jas veruvam vo toj slobodarski duh na inovacija i progres. Makedonija treba da izleze kako podbednik od ovaa bura, no najveke za sebe si. Kreativnata destrukcija, na primer, ja baram vo samite politicki partii. Zarem ne e vozmozno istite da finansiraat del od svojata mlada krv za da moze da se skoluva na najprestiznite univerziteti vo Evropa i SAD.
--------------------------------------------------------------------------------
Dan Doncev e edinstven primer na politicar vo Makedonija, koj sto otide da se obrazuva na Harvard Kenedi Institutot za Drzavna politika. Toa e kolosalno pomestuvanje na oskite vo domasniot politicki mozok i e primer za istoriskite citanki i za site onie koi se bavat so politika i biznis. Treba da se pozdravi Gruevski za vnesuvanje na idejata za Harvard(Mizo), Univerzitetot na Pensilvanija (Samak), Kornel(Taskovik), i Emori(Trenkoski, postariot), vo naseto sekojdnevie. I toj potez e za istorijata. No, da ne zastaneme tuka, da vovedeme sistem na zaslugokratija i diktatura na talenti, kako vo politikata taka i vo biznisot.

Magjepsan krug

Nesomneno e deka deneska se naogjame vo edna golema globalna finansiska kriza. Tenzijata kako da se vzestuva, namesto da pritaji. Epicentarot e Amerika. Na primer, ovaa nedela padna edna vlijatelna banka na Vol Strit. Bear Stearns ima dolgogodisna tradicija so pocetok od 1923 godina. No, bez razlika na impresivniot rast i razvoj, bankata vlegla vo likvidnostni problemi povrzani so zamrznuvanjeto na trguvanjeto so hartiite od vrednost izvedeni od hipotekarnite-stanbeni krediti. Vo eden moment, minatiot petok, na bankata i se slucuva klasicna navala za povlekuvanje na parite i vlogovite („bank run”) od strana na klientite. Za da se spasi Bear Stearns od kolaps i stecajna postapka, vo posleden moment drzavata vo partnerstvo so privatniot sektor pravi dil preku koj bankata J.P. Morgan celosno ja kupuva Bear Stearns za cena od samo 2 dolari po akcija. Interesno e da se napomene deka pred edna godina, vo januari 2007 godina, Bear Stearns trguva na Njujorskata Berza za 170 dolari po akcija. Vakov nacin na intervencija od strana na drzavnata Centralna banka ne e viden od vreminjata na Golemata Depresija vo 1930 godina. Kako sto komentira eden amerikanski analiticar, „koga si na rabot na bezdnata, togas ne e potrebno da kalkuliras okolu malite detali, tuku treba da prevzemes hrabri i golemi odluki”. Vo istovreme, opsto prifatenata ekonomska izreka veli deka „ako Amerika pocnuva da kiva, togas ostanatiot svet faka grip”. Ottamu, prelivanjeto na celiot stres vo globalni razmeri e normalna pojava. No, prasanjeto e dali sme na rabot na nova Golema Globalna Depresija? Ima mnogu raboti sto se slucuvaat vo globalnata ekonomija koi naveduvaat na specificnosta na segasnata situacija. Imeno, deneska svetot se naogja vo period na konstanten rast na cenite na energijata i na hranata. No, taka bilo i vo vreme na recesijata vo SAD od 1973-75. Vo istovreme, vo razvieniot svet, a pred sé vo Amerika, cenite na nedviznostite rapidno pagjaat (pukna balonot na nedviznosti) predizvikani od nekontroliraniot plasman na stanbeni krediti. Pagjaat i cenite na akciite. Golem broj amerikanski gragjani zavisat od vrednosta na svojata kuka i vrednosta na zastedite vo svoeto portfolio od investicii na berza. Za prv pat po 17 godini na rast se slucuva cenite na nekretnini da se namaluvaat. Paralelno na toa, namalenata ekonomska aktivnost na naselenieto predizvikuva brojkata za nevrabotenost da raste. Spored Larry Summers, poranesen minister za ekonomija na SAD pod pretsedatelot Klinton i eden od najgolemite zivi ekonomisti, toa se tri paralelni procesi koi predizvikuvaat simultani magjepsani krugovi. Edniot, likvidnosten magjepsan krug, predizvikuva lugjeto da prodavaat akcii i nekretnini za da sprecat zagubi, no so toa dopolnitelno ja rusat cenata. Vtoriot, Kejnzijanski magjepsan krug, predizvikuva lugjeto da imaat namaleni plati ili da ostanat bez rabota, a so toa se namaluva i zarabotkata na drugi povrzani lugje, so sto uste poveke se namaluva potrosuvackata. I tretiot spored Samers, krediten magjepsan krug, e kade sto firmite dozivuvaat zagubi, a so toa gi namaluvaat aktivnostite, sto ponatamu predizvikuva dopolnitelni ekonomski zagubi na treti firmi. Razvojot na nastanite se vlosuva od den za den. Ocigledno e deka edinstven izlez od ovaa golema opasnost e vmesuvanje na drzavata. So slucajot Bear Stearns, Amerikanskata drzava odlucno vleguva vo uloga na spasitel. Vo svetskite finansiski vesnici se spomnuva iskustvoto od [vedska vo 1990 godina, koga pod vodstvo na Bo Lundgren, minister za finansii, so politika na direkten drzaven intervencionizam uspesno ja resava kreditnata kriza. I Makedonija e del od svetot, i del od taa kriza. Kaj site investitori postoi golem strav od gubenje na sopstvenite zastedi. Indeksot na Makedonskata Berza, MBI-10, zagubi dopolnitelni duzina procenti, i e pod 6000 poeni, vo poslednata nedela. Vo psihologijata na pazarot se isprepletuva i nestrplivosta za otkrivanje na site nepoznanici. Sentimentot e ocaen i pesimisticki. Dali ke vlezeme vo NATO ili ne? Zosto tokmu sega Tachi go napravi svojot „salto mortale”? Zarem ne moze Bugarskiot Pretsedatel da se strpi vo odnos na svoite tolkuvanja na istorijata? Ili pak, zosto Kosovo ne pokaze dobra volja okolku granicata? Kade se Amerikancite i nivniot slobodarski duh vo odnos na podrska na nasite pozicii nasprotiv Grcija? Za odgovor na ovie prasanja i kaj nas e potreben vidliv glas na poslednata linija na otpor artikuliran preku ustite na nasite lideri.

Oriste lokoumades ΠΓΔΜ

Ovaa nedela, vo Elefteros Tipos(Ελεύθερος Τύπος), relevanten grcki dneven vesnik, imase tekst prenesen od nasite domasni mediumi deka Grcija e vtor po golemina investitor vo Makedonija so vlozeni 263 milioni dolari vo periodot do 2000 do krajot na 2006 godina. Spored vesnikot, sedum od 17-te najgolemi stranski investicii vo Makedonija se grcki, a vo firmite kade dominanten e grckiot akcionerski kapital se vraboteni 20.000 makedonski gragjani. Mojata pretpostavka e deka ovoj tekst e objaven kako dokaz za konstruktivnosta na Grcija vo odnos na sorabotkata so Makedonija i prasanjeto so imeto. Bez razlika, toa e pogresna konstatacija. Deneska, Grcija se cini deka vodi drzavna politika za ekonomsko slabeenje na Makedonija potencirana preku otsustvo na novi investicii. Iako, mora da se priznae deka ovoj trend e vidliv za poslednite nekolku godini i e dijametralno sprotiven vo odnos na onoj na pocetokot na mileniumot. Za ilustracija, istorijata na ekonomskata sorabotka so Grcija mozeme da ja podelime na 4 dela. Prviot period bi go narekol „pekolot”. Toj e zapecaten so ekonomskoto embargo za vreme na naseto osamostojuvanje vo 1994 godina koga ne postoi ekonomska sorabotka pomegju dvete strani. Potoa, vo 1996 i 1997 godina, e vremeto na stabilizacija. Togas se naredija, edno po drugo, prodazbite na domasnite trofeji na nasata privatizacijata kako na primer Cementarnica Usje i Pivara Skopje na renomiranite Titan i Coca-Cola Hellenic Bottling Company S.A.. No, vo toj period se pojavuva i familijata Veropulos od Atina so svojata hrabra investicija vo grinfild lanec na supermarketi pod brendot Vero. Sledi „renesansata”, vreme koga Ljubco Georgievski stapuva na sila i ja prevzema vlasta vo Makedonija. Trae od krajot na 1998 do famozniot 15-ti septemvri 2002 godina. Toa e periodot na smena vo politikata na Atina, so sto se veruvase deka taa ke ja stavi Makedonija pod kontrola dokolku ekonomski ja preplavi. Ovaa pretpostavka bese celosno iznudena od nezapirliviot proces na evropeizacija na celiot region. Se razbira, pomognata i od politikata i/ili korumpiraniot karakter na nasite vlasti. Vo toj period po Kosovskata vojna vo 1999 i pagjanjeto na Milosevic vo 2000 godina, Evropskata unija preku inicijativata na Joshka Fisher poznata kako Pakt za Stabilnost soopsti deka na Jugoistocna Evropa i treba Marsalov plan za razvoj kako sredstvo za nadminuvanje na konfliktite. Taka, itrata Grcija so dopolnitelna pomos na evropski pari siroko gi otvori portite na vardarskata dolina. Vo „renesansata” se sluci prevzemanje i investiranjeto na grcki kompanii vo Okta, Kosmofon, Zito luks (Elbisko), Stopanska Banka Skopje (Nacionalna Banka na Grcija), Mermeren Kombinat Prilep (Kirijakidis), Kreditna Banka (Alfa), Germanos, Strumica Tabak (Mihalides) i Makedonski Telekomunikacii AD (Kosmotelko na Kondominas). Nekoi od ovie investicii se direktno povrzani so Premierot Ljubco Georgievski i negoviot najtesen tim i se dilovi na Grcija kako drzava. Kako celosna „polukruzna”, po 15-ti septemvri doagja periodot na prinudno sletuvanje ili „hard-landing”. Togas, Branko Crvenkovski e liderot na Makedonija a slucajot Okta e najdobar primer za zaladuvanje na odnosite. Ovoj cetvrt del od sinusoidalniot ciklus na ekonomskata sorabotka pomegju dvete zemji trae do deneska. Vo istovreme, jasno e deka i vo Grcija, po olimpijadata i izborot na novata desnicarska Vlada vo 2004 godina, gordata politika na Karamanlis odluci da ne dava podrska na biznisot da investira vo Makedonija. Naprotiv, tie ja zaobikoluvaat nasata zemja vo pohodot za osvojuvanje na Balkanot preku znacitelni investicii vo strateskite zemji: Srbija, Romanija i Bugarija. Ako se sporedat brojkite na grcki investicii vo gorenavedenite zemji so brojkite za Makedonija, togas stanuva mozna tezata deka Grcija vodi politika na ekonomsko oslabnuvanje na Makedonija. Imeno, vo poslednite 6 godini nema novi brend investitori od Grcija vo Makedonija. Ednostavno nema. Dodeka vo Srbija, za poslednite 6 godini do 2006 godina se investirani 2 milijardi evra, spored Grckoto biznis zdruzenie vo Belgrad, i toa vo golem opseg na industrii. Krajno, vistinata e nekade na polovina. Makedonija e mal neatraktiven pazar. Vo istovreme, primerot na Vero pokazuva deka profitot e najgolem motivator i e najsilen argument protiv bilo kakvi ocenki za vlijanie na politikata vo ekonomskata sorabotka. No, i nie imame odreden skepticizam vrz cesnite nameri na ekspanzijata na grckiot biznis kaj nas. Vo 2006 godina vo mediumite se spekulirase deka najdobrata ponuda pri prodazbata na Komercijalna Banka AD e od grcka banka.

Kurtovska Kapija

Kako sto zemjodelcite imaat sezona na berenje na piperkata „kurtovska kapija” sekoj septemvri, taka i berzata ima sezona na finansiski rezultati. Se naogjame vo nea. Minatiot petok, na 29-ti fevruari, recisi site od kotiranite akcionerski drustva pocnaa da gi objavuvaat nerevidiranite bilansi na uspeh. Nerevidirani bilansi na uspeh ne se nisto poveke otkolku otcet za najosnovnite tri „pazardziski” esapi: promet, trosoci i profit. Tie se nervidirani bidejki se ceka usvojuvanjeto na zavrsnata smetka i izvestajot na revizorot na akcionerskite sobranija na sekoja od kompaniite, sto treba da se sluci vo mesecite mart, april i maj. Vo najgolem broj od slucajite, nerevidiranite finansiski brojki se isti kako i revidiranite, so cesni isklucoci kako na primer Teteks i Toplifikacija. Pozitivna vest e toa sto nasite kompanii, ako gi zememe kako reprezentativen primerok kompaniite vo berzanskiot indeksot MBI-10, go rastat prometot i profitot vo 2007 godina koga se sporeduva so 2006 godina. Zbirniot profit na tie deset kompanii od indeksot im raste za 15% vo odnos na prethodnata godina. Ako go konsultirame legendarniot Peter Lynch, portfolio menadzerot poznat po svojot ogromen uspeh vo oploduvanjeto na parite na investiciskiot fond Fideliti Magelan vo osumdesetite godini od minatiot vek so ostvaren prosecen prinos od nad 20% na godisno nivo vo period od 13 godini, togas, bi zaklucile deka nasite kompanii se na dobar pat i se blisku do klasifikacijata na „brzo-rastecki”. Brzo-rastecki kompanii, spored Lynch, se onie kompanii sto se razvivaat so porast od nad 20% od godina za godina vo period od najmalku pet godini po red. No, jas ne bi se nadeval na dostignuvanje i nadminuvanje na toj rast na profitot vo 2008 godina kaj nasite kompanii. Vo istovreme, ako gi analizirame zbirnite vrednuvanja na site kompanii od MBI-10, togas mozeme da zaklucime deka vrednuvanjeto na kompaniite na Makedonskata Berza se doblizuva do nekoe realno nivo. Imeno, deneska nivoto na cenata na akciite vo odnos na profitite, ili klasicniot p/e koeficient, vo Makedonija na MBI-10 (sostaven od akciite na Alkaloid, Beton, Granit, Komercijalna Banka, Makpetrol, Makstil, Stopanska Banka Bitola, Toplifikacija, TTK, i Teteks) so vklucuvanje na najnovite finansiski rezultati e na nivo od 27. Ovoj koeficient dava moznost za ocenka dali eden pazar na kapital e preskap ili pak e korektno vrednuvan. So drugi zborovi, vo Makedonija se ocekuva deka ke treba da pominat 27 godini, so pretpostavka za konstanten profit, da si gi vratis parite od investicijata. Vo istovreme, P/E koeficientot se sporeduva i so nivoto na porast na profitite sto investitorite gi ocekuvaat vo idnina. Za ilustracija, nivoto na P/E koeficientot pokazuva deka investitorite na Makedonskata Berza ocekuvaat okolu 30% porast na profitite vo slednite godini. Iako, nekoj ke kaze deka P/E koeficientot vo avgust i septemvri 2007 godina dostigna blisku do 50, i zatoa deneska cenite na akciite na nivo od 27 se dovolno diskontirani za da bidat atraktivni. Sepak, smetam deka tie dve pretpostavki za tolkuvanje na P/E na Makedonskata Berza se neosnovani. Seuste ima prostor za pa|anje na cenite na akciite, ne samo kaj nas, tuku i vo sosednite zemji, kako i vo nekoi od razvienite pazari. Na primer, P/E koeficientot vo Zagreb za Krobeks e 20 a vo Srbija Belex e 37, dodeka vo Germanija e 11. Vo istovreme, interesno e sto berzanskiot indeks MBI-10 e seuste pod golem pritisok. Na 4-ti mart, absolutnata vrednost na indeksot iznesuvase 6.902 poeni sto e za poveke od 10% korekcija vo sporedba so pocetokot na 2008 godina. No, ako go sporedime indeksot so 31 avgust so rekorden iznos od 10.052 indeksni poeni, togas korekcijata ili namaluvanjeto e za golemi 30%. Za ilustracija, vo ovoj berzanski pad vrednosta na pazarnata kapitalizacija na desete kompanii od MBI-10 se izbrisa za golemi petstotini milioni evra vo vrednost. So drugi zborovi, vrednosta na zbirot na site 10 kompanii od indeksot deneska e edna milijarda i sto milioni evra, a za razlika od toa, vo septemvri mesec minatata godina go dostigna vrvot so iznos od edna milijarda i sestotini milioni evra. Pazarot za kapital e baziran na idni ocekuvanja na investitorite. Vo taa nasoka bi ja tolkuval nelogicnosta sto deneska Granit pravi duplo pogolem profit od Makpetrol, a vo istovreme ima duplo pomala vrednost.