Svezo mleko

Poznata e volsebnata stapica vo koja se naogja makedonskata ekonomija vo koja postoi svajcarska monetarna stabilnost za smetka na anemicen rast i razvoj. So drugi zborovi, nivnite visocestva-inflacijata i denarot ni se najgolemi aduti, iako projdoa niz sito i reseto. Sprotivno, nasite gubitnici-izvozot i nevrabotenosta, konstantno razocaruvaat. Na nekoj nacin, korenite postojat no stebloto nikako da nikne nad zemja. Ekonomijata, toa sme nie. Taka, zbirot na nasiot kolektiven porast ke znaci razvoj na standardot na ziveenje. Sepak, vo taa ravenka glavna varijabla se kompaniite. Istite zasluzuvaat mega vnimanie posveteno na edno i edinstveno prasanje - kako nasata kompanija ‘Mediana’ ke go raste profitot nad 20% na godisno nivo, sekoja godina, za da go fatime svetot? Mediana ja definiram kako sredna vrednost na zbirot na site kompanii vo drzavata podelena so brojot na kompanii. Postojat pet nacini vrz osnova na koi moze da raste profitot na edna kompanija, i toa, da zgolemi prodazba na veke postojnite proizvodi, da zgolemi prodazba na novi pazari, da zgolemi cena, da namali trosoci, i da revitalizira ili zatvori nerentabilni delovi. Od niv, za stabilen iden rast vo Makedonija od osobeno znacenje se ekspanzijata na Mediana vo novi drzavi, nejzinoto fanaticno kastrenje i kontrola vrz trosocite, i otsekuvanje na neprofitnite edinici. Poslednite dva faktori se mnogu bolni i cestopati ostanuvaat za nekoi podobri vreminja. Redica na firmi vo post-privatizacijata vo Makedonija se posvetija na samite sebe si, na teskotijata na vremeto sto gi zafati, a potpolno zaboravija na vitalnosta na organizmot so koj rakovodat. Nekoi od niv, za sreka, seuste imaat prostor za popraven, osobeno potiknati so volsebnata berzanska prikazna. Na primer, ZIK Pelagonija, Teteks, i Zito Vardar. Site se vo kolku-tolku dominantna domasna sopstvenost i pod kontrola na originalniot menadzerski tim od privatizacijata. Kako kocnica za stabilen i rastecki profit, koj poveke, a koj pomalku, prvo ima tovar na visok na rabotna sila, a vtoro rabotat so nekoi kapaciteti koi se neprofitabilni. Vo vreme na globalizacijata, izgubena e bitkata za socuvuvanje na socijalen mir manifestiran preku neodlucnosta za otpustanje na rabotna sila. Toa e sindrom na covek bolen od rak koj veruva deka bolesta ke se izleci sama od sebe, a vo istovreme veruva deka ke ostane vecno mlad. Ne e taka. Nesrekata e dotolku pogolema zaradi toa sto vo vodenjeto na biznis e mnogu polesno da se otstrani edna umiracka kelija otkolku kaj covekot. Prasanjeto e koj ke go napravi secenjeto? Vo primerot na Makedonski Telekomunikacii, Zito Luks i sega na Mlekara Bitola toa ke bide stranskiot menadzer. Zatoa, domasnite kompanii nemaat drug izbor osven prifakanje na najcistata forma na kapitalizam, se razbira vo ramki na zakonite i regulativata. Zdravo e razmisluvanjeto “Jas si go cistam sopstveniot dvor, i taka i pomagam na drzavata”. Sebicnosta, vo pozitivna smisla na zborot, ke donese novi profiti, i iden rast i razvoj. Gospoda menadzeri, ne se plasete! Vo opisot na vaseto rabotno mesto e zadacata da gi prevzemete site aktivnosti nasoceni kon maksimiziranje na vrednosta na zarabotka na akcionerite. Zatoa, otpustete gi nesposobnite. Proglasete tehnoloski visok. Prodajte go pogonot sto vi nosi zagubi. Fokusirajte se na ona sto go znaete i sto e srceto na vasiot biznis. Prodajte gi akciite vo kompaniite sto ne vi se srodni, osobeno deneska dodeka cenata na berzata e na visoko nivo. Beskrupulozno barajte go rastot na produktivnosta, profitot i prometot vo vasata organizacija. Duri i ako nemate dobar razvoen plan za ovoj milenium, kako vo primerot na Mlekara Bitola, togas prodajte ja kompanijata. Vo zdrav biznis ekosistem sami od sebe se resavaat preprekite nareceni izvoz i nevrabotenost. Da ne zaboravime deka, na dolg rok, rastot na profitot na kompaniite vo idnina e klucen parametar za rastot na vrednuvanjeto na kompaniite, izrazeno preku cenata na akciite na berza. Na kraj, za ilustracija, kako rezultat na napornata rabota za rast na profitot na nekoi kompanii, veruvam deka vo bliska idnina ke se slucat mnogu inovacii, i ke bidam vo moznost, konecno, da kupam svezo mleko vo mojot supermarket.

*ovoj tekst e objaven vo FORUM na 2/11/07