Berzata vo borecka „touché” pozicija

Vrednosta na pazarnata kapitalizacija na site kompanii sto kotiraat na oficijalniot Pazar na Makedonskata Berza izgubi nad 700 milioni evra vo vremenskiot period od pocetokot na septemvri minatata do krajot na januari ovaa godina. Toa e vrednost sto e pogolema za iznosot na site stranski investicii sto vlegoa vo Makedonija vo periodot od izminatite 3 godini. Iako toa e zaguba samo na hartija za mnogumina sto ja cuvaat svojata investicija i ne ja prodavaat, ovoj proces e laden tus za optimizmot sto se javi ne samo vo biznis krugovite tuku i vo makedonskoto opstestvo. Najznacajno e toa sto makedonskiot pazar za hartii od vrednost se pokaza kako mnogu nelikviden, a so toa i rizicite za investiranje vo akcii znacitelno se zgolemija. Da ne go zaboravime i politickiot rizik sto od godina za godina samo se zgolemuva. Periodot sto doagja ke bide isklucitelno vazen za razvojot na pazarite za hartii od vrednost vo Makedonija. Kako i sekogas vo nasata istorija, nie sme vo racete na investitorite od nadvor. Tie ke odlucat kako ke se odmota klopceto. Site znaeme deka investitorite od Slovenija i Hrvatska se osnovnite dvigateli na cenite na akciite. No, vo 2008 godina so datum od 12.02 berzanskite indeksi, kako osnoven indikator za dvizenjeto na cenite na akciite, vo Slovenija se padnati za 16%, dodeka vo Hrvatska za nad 20%, samo vo periodot sporedeno so nivniot iznos na krajot od 2007 godina. Takov normalen pad na cenite, vnese strav kaj investitorite vo tie dve drzavi. Vo vreme na globalizacija, ovoj negativen proces e direktno povrzan so padot cenite na berzite na razvienite pazari kako rezultat od visokata verojatnost za recesija vo SAD, motorot na svetskata ekonomija. Zatoa, kako glaven inicijator na padot na cenite vo Slovenija i Hrvatska se citiraat prodazbite na akciite od strana na stranskite investitori kaj niv, no pred se povrzani so Avstriskite banki posrednici. I toa e normalen proces vo koj domasniot investitor pri zgolemni rizici na pazarite prvo se zastituva od eventualni zagubi so prodavanje na svoite investicii vo tugji porizicni pazari. Vo sistem na svrzani sadovi, Evropjanite prodavaat Slovenecki i Hrvatski akcii, dodeka Hrvatite i Slovencite prodavaat Makedonski akcii. Taka, vo mesec januari vo 2008 godina imame vidliva razlika vo iznosite na kupuvanja i prodazbi na stranskite institucii na Makedonskata Berza, so neto odliv na pari. Interesno e da se zabelezi deka za prv pat vo istorijata na Berzata minusot go popolnuvaat domasnite institucionalni investitori kako na primer osiguritelni kompanii, penziski, investiciski i privatni fondovi. No, za toa potoa. Vo takvi uslovi na namalen interes od stranstvo ponudata na akciite na nasata berza e neznacitelna. So drugi zborovi, dokolku eden pogolem institucionalen investitor od Hrvatska, na primer FIMA, saka da gi prodade svoite akcii vo Teteks, deneska, toa e prakticno nevozmozno. Ednostavno nevozmozno. Prvo, nema dovolno investitori na kupovna strana. Vtoro, za razlika od razvienite pazari vo Makedonija nema t.n. „market-mejkeri” na domasniot pazar za akcii, koi po pravilo mora da imaat zaliha i da obezbedat kupuvanje vo ovaa situacija, a so toa se dobar mehanizam za nadminuvanje na vakva realna prepreka. Krajno, cenata ke treba dramaticno da se koregira za da predizvika interes kaj kupuvacite. Ovoj kraen primer e od isklucitelen rizik za Makedonskata Berza za 2008 godina. Zatoa sto ako stranskite investitori dojdat do zaklucok deka za da gi prodadat svoite pozicii vo golem del od makedonskite kompanii na Makedonskata Berza tie ke treba prakticno da gi rasprodatat istite, togas dolgorocnite stranski investitori ke se povlecat od nasiot pazar za hartii od vrednost. Ke ostanat samo spekulanti i somnitelni faci od stranstvo. Komisijata za hartija od vrednost vo takov razvoj na nastanite ke ima polni race rabota. No, domasnite dolgorocni investitori kako najgolemi ucesnici na pazarot ke bidat patosirani, ili vo borecka „tus” pozicija.

Svezo mleko

Poznata e volsebnata stapica vo koja se naogja makedonskata ekonomija vo koja postoi svajcarska monetarna stabilnost za smetka na anemicen rast i razvoj. So drugi zborovi, nivnite visocestva-inflacijata i denarot ni se najgolemi aduti, iako projdoa niz sito i reseto. Sprotivno, nasite gubitnici-izvozot i nevrabotenosta, konstantno razocaruvaat. Na nekoj nacin, korenite postojat no stebloto nikako da nikne nad zemja. Ekonomijata, toa sme nie. Taka, zbirot na nasiot kolektiven porast ke znaci razvoj na standardot na ziveenje. Sepak, vo taa ravenka glavna varijabla se kompaniite. Istite zasluzuvaat mega vnimanie posveteno na edno i edinstveno prasanje - kako nasata kompanija ‘Mediana’ ke go raste profitot nad 20% na godisno nivo, sekoja godina, za da go fatime svetot? Mediana ja definiram kako sredna vrednost na zbirot na site kompanii vo drzavata podelena so brojot na kompanii. Postojat pet nacini vrz osnova na koi moze da raste profitot na edna kompanija, i toa, da zgolemi prodazba na veke postojnite proizvodi, da zgolemi prodazba na novi pazari, da zgolemi cena, da namali trosoci, i da revitalizira ili zatvori nerentabilni delovi. Od niv, za stabilen iden rast vo Makedonija od osobeno znacenje se ekspanzijata na Mediana vo novi drzavi, nejzinoto fanaticno kastrenje i kontrola vrz trosocite, i otsekuvanje na neprofitnite edinici. Poslednite dva faktori se mnogu bolni i cestopati ostanuvaat za nekoi podobri vreminja. Redica na firmi vo post-privatizacijata vo Makedonija se posvetija na samite sebe si, na teskotijata na vremeto sto gi zafati, a potpolno zaboravija na vitalnosta na organizmot so koj rakovodat. Nekoi od niv, za sreka, seuste imaat prostor za popraven, osobeno potiknati so volsebnata berzanska prikazna. Na primer, ZIK Pelagonija, Teteks, i Zito Vardar. Site se vo kolku-tolku dominantna domasna sopstvenost i pod kontrola na originalniot menadzerski tim od privatizacijata. Kako kocnica za stabilen i rastecki profit, koj poveke, a koj pomalku, prvo ima tovar na visok na rabotna sila, a vtoro rabotat so nekoi kapaciteti koi se neprofitabilni. Vo vreme na globalizacijata, izgubena e bitkata za socuvuvanje na socijalen mir manifestiran preku neodlucnosta za otpustanje na rabotna sila. Toa e sindrom na covek bolen od rak koj veruva deka bolesta ke se izleci sama od sebe, a vo istovreme veruva deka ke ostane vecno mlad. Ne e taka. Nesrekata e dotolku pogolema zaradi toa sto vo vodenjeto na biznis e mnogu polesno da se otstrani edna umiracka kelija otkolku kaj covekot. Prasanjeto e koj ke go napravi secenjeto? Vo primerot na Makedonski Telekomunikacii, Zito Luks i sega na Mlekara Bitola toa ke bide stranskiot menadzer. Zatoa, domasnite kompanii nemaat drug izbor osven prifakanje na najcistata forma na kapitalizam, se razbira vo ramki na zakonite i regulativata. Zdravo e razmisluvanjeto “Jas si go cistam sopstveniot dvor, i taka i pomagam na drzavata”. Sebicnosta, vo pozitivna smisla na zborot, ke donese novi profiti, i iden rast i razvoj. Gospoda menadzeri, ne se plasete! Vo opisot na vaseto rabotno mesto e zadacata da gi prevzemete site aktivnosti nasoceni kon maksimiziranje na vrednosta na zarabotka na akcionerite. Zatoa, otpustete gi nesposobnite. Proglasete tehnoloski visok. Prodajte go pogonot sto vi nosi zagubi. Fokusirajte se na ona sto go znaete i sto e srceto na vasiot biznis. Prodajte gi akciite vo kompaniite sto ne vi se srodni, osobeno deneska dodeka cenata na berzata e na visoko nivo. Beskrupulozno barajte go rastot na produktivnosta, profitot i prometot vo vasata organizacija. Duri i ako nemate dobar razvoen plan za ovoj milenium, kako vo primerot na Mlekara Bitola, togas prodajte ja kompanijata. Vo zdrav biznis ekosistem sami od sebe se resavaat preprekite nareceni izvoz i nevrabotenost. Da ne zaboravime deka, na dolg rok, rastot na profitot na kompaniite vo idnina e klucen parametar za rastot na vrednuvanjeto na kompaniite, izrazeno preku cenata na akciite na berza. Na kraj, za ilustracija, kako rezultat na napornata rabota za rast na profitot na nekoi kompanii, veruvam deka vo bliska idnina ke se slucat mnogu inovacii, i ke bidam vo moznost, konecno, da kupam svezo mleko vo mojot supermarket.

*ovoj tekst e objaven vo FORUM na 2/11/07