Meckina dupka

Izminatiot period od nekolku nedeli donese negativni tektonski potresi na Makedonskata berza. Vo ekonomski termini kazano sekoj pad na berzata od nad 20 procenti od nejziniot vrv e “market crash” ili pazaren lom. Zaklucno so 19-ti noemvri, berzanskiot indeks MBI-10, koj gi prikazuva dvizenjata na cenite na Makedonskata Berza, imase namaluvanje od celi 25 procenti, vo odnos na negovata najvisoka vrednost ostvarena na 31-vi avgust. Na 19 noemvri absolutnata vrednost na MBI-10 iznesuvase 7.542, dodeka na 31 avgust imase rekorden iznos od 10.052 indeksni poeni. Za ilustracija, vo ovoj berzanski pad vrednosta na pazarnata kapitalizacija na desete kompanii od MBI-10 se izbrisa za golemi cetiristotini milioni evra vo vrednost. So drugi zborovi, vrednosta na zbirot na site 10 kompanii od indeksot deneska e edna milijarda i dvestotini milioni evra, a za razlika od toa, pred nesto poveke od eden mesec go dostigna vrvot so iznos od edna milijarda i sestotini milioni evra. Toa se golemi zagubi na hartija za investitorite koi odlucija da ne gi povlekuvaat svoite pozicii od berzata. No, za nekoi od nasite sogra|ani, koi vlegoa vo pazarot vo periodot na krajot na avgust i prvata polovina na septemvri, ova se znacitelni zagubi na realni pari. Definitivno, pricina na ovoj trend na pa|anje na cenite na nasata berza e neizvesnosta povrzana so Kosovo i odlukata za vlezot na Makedonija vo NATO. Istotaka, tuka se dodava mnogu maliot interes na investitorite od Slovenija, Hrvatska i pobliskiot region, koi vo minatoto bea osnoven dvigatel na rastot na cenite na akciite. Vo Slovenija, na primer, investitorite, individualci i institucii, deneska se fokusiraat na najavenata javna prodazba na akcii vo Nova Kreditna Banka od Maribor, koja treba da se ostvari do krajot na mesec noemvri. Minatiot mesec, istoto se slucuvase i so hrvatskite investitori koi kupuvaa drzavni akcii vo Hrvatskiot telekom. Kako potvrda za namaleniot interes na stranskite investitori, a so toa i namalenata likvidnost na Makedonskiot Pazar, e goleminata na iznosot na dneven promet, koj vo prosek vo poslednite sedum dena od avgust iznesuvase tri milioni evra, i togas cenite rastea, dodeka vo poslednite sedum dena toj dneven prosek iznesuva eden milion evra, a cenite pa|aat. No, najgolem predizvikuvac na padot na berzata se makedonskite mali investitori. Golem del od istite se vo golema griza zemajki vo predvid deka se sto imaa od zastedi go stavija vo berzata. Sega se pritisnati kako vo meckina dupka, so golema dilema. Nekoi, odlucija da prodavaat za da obezbedat sigurna zarabotka. Od aspekt na golemata slika, ovoj turbulenten proces na namaluvanjeto na cenite e dobra rabota. Vo istorijata na pazarite na kapital, sekoj zdrav pazar e pazar so povremeno namaluvanje na cenite izrazeno preku “korekcija”. Bez razlika na ovoj fakt, indeksot e seuste so rast od nad 100 procenti za celata 2007 godina, sto e na rekordno nivo koga ke se sporedi so dvizenjata na razvienite pazari, kako na primer amerikanskiot indeks S&P 500 so rast od 1 procent vo 2007-ma, germanskiot DAX so rast od 14, ili pak dvizenjata na pazarite vo razvoj kako slovenskiot SBI20 so 74 procenti rast, belgradskiot Beleks15 so 45, hrvatskiot CROBEX so 42, ili [angajskiot indeks so 97 procenti porast vo 2007-ma. Krajno, nivoto na cenata na akciite vo odnos na profitite, ili klasicniot p/e koeficient, vo Makedonija na MBI-10 (sostaven od akciite na Alkaloid, Beton, Granit, Komercijalna Banka, Makpetrol, Makstil, Stopanska Banka Bitola, Toplifikacija, TTK, i Teteks) deneska e na nivo od 37, vo Shangaj istitot e 48, vo Belgrad-Beleks e 43, vo Zagreb-Krobeks e 23, dodeka vo SAD e 18 pati za S&P 500. Ovoj koeficient dava relativna moznost za ocenka dali eden pazar e preskap ili pak e korektno vrednuvan. Ottamu, ako covek veruva deka vo sledniot period vrednosta na biznisot na kompaniite vo Makedonija ke raste za nad 20% od godina za godina, togas denesnata pazarna cena na akciite e atraktivna.

*kolumnata e objavena vo Forum na 23/11/07