Pobuna na brodot Baunti - The mutiny on the Bounty

Neodamna, spored Zavodot za statistika, bese objaveno deka trgovskiot deficit vo razmenata so stranstvo vo prvite devet meseci vo Republika Makedonija dostigna nad edna milijarda dolari. Vo ovoj period obemot na stokovnata razmena iznesuva 5,9 milijardi dolari, od sto 3,5 milijardi se vo vid na uvoz, a 2,4 milijardi dolari vo vid na izvezeni proizvodi. Bitno e da se zabelezi podatokot za znacitelniot rast na izvozot vo 2007 vo odnos na periodot januari-septemvri 2006 godini vo iznos od 40%, za razlika od uvozot koj raste za 30%. Na kratko, absolutnata brojka za trgovski deficit rasne, sto ne e znak za podobruvanje, no izrazeno vo procenti imame podobreni brojki za izvozot. Trgnuvajki od osnovnata premisa za stremezot kon zgolemuvanje na kvalitetot i standardot na ziveenje, obstojuvanjeto na trgovskiot deficit na makedonskata ekonomija, od godina za godina, kako negativen element e klucen za analiza. Vo 2007 godina, evidentno e deka izvozot se zgolemuva, i toa vo tradicionalno noseckite izvozni granki na Makedonija, kako sto se zelezarijata, feronikelot i tekstilot. Feronikelot e lider, no i izvozot na tekstilni proizvodi dozivuva renesansa so nad 100 milioni dolari vo zgolemena realizacija. Sepak, iako sekoj rast e dobrodojden, makedonskata ekonomija vo ovoj period seuste zavisi vo golema merka od industriite koi vrabotuvaat nisko-kvalifikuvana rabotna sila i vo istovreme sozdavaat proizvodi so niska dodadena vrednost. Za ilustracija, vo celiot izvoz na nasata drzava, feronikelot e najdominanten i iznesuva 417 milioni dolari, ili so toa zavzema celi 17% od celokupnata suma na izvoz na drzavat. Vo istovreme, ako se ima vo predvid deka vo istiot period vo 2006 godina izvozot na feronikelot iznesuval 117 milioni dolari, a vo vkupnoto saldo zavzemal mali 7%, togas mozeme da ocenime deka samo zaradi zgolemuvanjeto na cenata na nikelot na svetskite pazari, koja e enormna kon krajot na 2006 i prviot del od 2007 godina, makedonskata ekonomija zarabotuva najgolem del od svojot rast. A sto stanuva koga cenata na nikelot ke padne? Na nekoj nacin makedonskata ekonomija mozebi e kako eden natovaren brod koj se dvizi mnogu sporo do krajnata destinacija. Sudbinata na toj brod, sepak, treba da ja gledame vo negovata rekonstrukcija i redizajn. Ne sakame nasiot brod da ja dozivee sudbinata na ruskiot tanker vo Crno More koj neodamna se prepolovi pod pritisok na golemo nevreme, ili onoj korejskiot brod vo zalivot na San Francisko, koj pak se pokazuva deka ne bil dovolno spreten vo uslovi na golema magla. Mozebi nasata sudbina treba da ja poistovetime so patesestvieto na posadata na maliot camec pod vodstvo na William Bligh, koi kako rezultat na pobunata na brodot Baunti, morale da se soocat so neizvesnosta na golemiot predizvik i vo nevozmozni uslovi da dojdat do uspeh. Tocno e deka vremeto e pred nas i ke pokaze vo koja nasoka ke se dvizat nasite izvozni kapaciteti. Dopolnitelno, deneska sme dosta naivni ako smetame deka ke ne spasat privatnite transferi na pari od pecalbarite vo stranstvo koi dostignuvaat iznos od nad edna milijarda dolari na godisno nivo. Zatoa, vo interes na celata nacija i idnite generacii e da se obedineme vo odnos na privlekuvanjeto na stranski investicii. Vo taa nasoka, treba da se poddrzi naporot na segasnata Vlada za privlekuvanje na avtomobilskata industrija od Evropa da dojde i da investira vo Makedonija. Sega imame istoriska sansa za pravenje na nesto sustinsko za ‘nasiot brod’. Parite za promocija na Makedonija kako dobra biznis destinacija, sakale ili ne, se potroseni. I mnogu drugi pari na narodot se potrosija vo minatite godini. No, dali Johnson Matthey ke dojde vo Makedonija, ili ne, e prasanje cij odgovor e istotolku vazen kako i onoj za opstanuvanjeto na naseto ustavno ime. Zatoa, sakam da znam dali liderite na opozicijata pratija pismo za podrska do bordot na direktori na Johnson Matthey povrzani so naporite na Makedonija da dojde do pozitiven odgovor za investicija? Ako ne, seuste ima vreme za toa. Samo na toj nacin, obedineti vo strateskite celi na razvojot na biznisot vo Makedonija, mozeme da isplovime vo pomirni vodi.

Ovoj tekst e objaven vo Forum na 16/11/2007