Makedonija vo „Zlatna ludacka kosula”

Minatiot cetvrtok, na 24-ti januari, Ohridska Banka odrza sobranie na akcionerite, megjudrugoto, so cel da se izberat novi clenovi na rakovodnite organi. Glaven vpecatok, normalno, ostavi prisustvoto na visoki funkcioneri na Societe General od centralata vo Pariz, od neodamna glavniot akcioner vo bankata, koi bea na rabotna poseta vo Ohrid. Atmosferata na sobranieto bese neobicna, zemajki go vo predvid faktot deka vo tekot na istiot den maticnata banka vo Pariz objavi deka eden nejzin vraboten napravil zagubi od 5 milijardi evra. Bez razlika na zagubata, mora da se priznae deka samoto prisustvo na ovie lugje vo zaspaniot Ohrid pokrenuva vnatresni emotivni procesi i potiknuva optimizam ne samo za gradot tuku i za drzavata. Prasanjeto e sto e podobro od tocka na gledanje na dolgoroen investitor na Makedonskata Berza-da bide vo racete na finansieri od svetski institucii, ili vo racete na lokalni serifi? Vo istovreme, odgovorot na praanjeto dali Makedonija e del od svetskata ekonomija ili ne, e poveke od jasno. Makedonija e dlaboko vlezena vo t.n. „zlatna ludacka kosula”(golden straitjacket) na Tom Fridman! Imeno, „zlatna ludacka kosula” e metafora so koja toj vo knigata „Leksus i Maslinovo drvo”(The Lexus and the Olive tree) go definira procesot na uniformiranost na sekoja zemja pod dejstvo na globalizacijata i pobedata na edna ideologija-pazarniot kapitalizam, koj zapocnal so Margaret Thatcher vo 1979 godina so vospostavuvanje na privatniot sektor, namesto drzavniot, kako osnova za sozdavanje na ekonomski rast. Ponatamu, politikite na Thatcher, prevzemeni od Reagan, a so padot na Berlinskiot zid, i prevzemeni od recisi site demokratii vo svetot, se povrzani so niska inflacija, odrzuvanje na cenovna stabilnost, kratenje na birokratija, pravenje na balansiran budget, eliminacija na carini i akcizi, odstranuvanje na restrikcii za stranski investicii, odstranuvanje na monopoli vo domasnata ekonomija, promoviranje na konkurencija, deregulacija na pazarite za kapital, namaluvanje na korupcija, otvaranje na moznosta za investiranje doma i vo stranstvo, i sl. E vaka skroena kosula, pomalku ili poveke, e toa to veke 17 godini nie vo Makedonija probuvame da obleceme. Vo taa nasoka, iako nekoi ke kazat deka za nas toj proces ne vazi i deka za mnogumina nasi lideri e potrebna vistinska namesto zlatna-ludacka kosula, sepak Makedonija e povrzana vo golema merka so slucuvanjata na svetskite pazari. Na primer, globalnata kreditna kriza sto poveke od polovina godina gi trese golemite ekonomii, a osobeno bankarskiot sektor, indirektno se preleva kaj nas so nedostatok na konkretni ponudi od t.n. „svetski brend banki” za kupuvanje na Komercijalna, Stopanska Banka Bitola, ili na nekoja druga banka, koi aktivno se izjasnile deka sakaat takva rabota. Znaci nasiot rast na BDP e direktno namalen za brojkite koi mozebi ke bea vkluceni vo statistikata za vlez na stranski direktni investicii vo Makedonija vo 2007, no i vo 2008. I ne samo vo bankarskiot sektor. Skepticite, pak, velat deka golem del od investitorite vo Makedonija od Slovenija i Hrvatska se spekulanti, ili „risk-tejkeri”, i nemaat nikakva povrzanost so globalnite slucuvanja. Zatoa, do nekade drzi tezata deka na naiot pazar za kapital vazat nekoi drugi motivi i ima mnogu mala korelacija so razvienite pazari. No, sepak, t.n. Fridmanovo „Elektronsko krdo”, sto e opis za bezimeni fondovi i lugje koi vlozuvaat i vleguvaat na eden pazar so golema brzina, no isto tolku brzo i gi napustaat nasekade niz svetot, dejstvuva i vo Makedonija. Vo ovoj moment vo Slovenija i vo Hrvatska stravot, predizvikan od odlivot na sredstva od nivnite berzi, a so toa i pagjanje na cenite na akciite, e sentimentot na investitorite. Ottamu, odlivot na kapital na globalnoto „Elektronsko stado” od Hrvatska i Slovenija, po princip na svrzani sadovi e glavna pricina za zastojot na nasata berza. Za uteha, interesno e da se spomne deka ovoj mesec analiticarite na Merrill Lynch objavija deka za 2008 godina ne se tolku interesni t.n. GEM(Global Emerging Markets), vo koj vleguvaat Rusija, Indija, Kina i sl., tuku t.n. pazari na marginite (Frontier Markets), vo koj vsusnost se Hrvatska, Slovenija, Bugarija, Romanija, Estonija, Kazakstan, Ukraina, zemjite od Bliskiot istok, zemji od Afrika, i pazarite vo Vietnam i Sri Lanka.

Tekstot e objaven vo Forum na 01/02/2008

Sonuvam za svoj dom

Globalizacijata si go pravi svoeto, i kolku i da se zalazuvame deka postoime vo eden nas makedonski mikrokosmos, tolku poveke sme izlozeni na udari predizvikani od nekoi dalecni epicentri. Taka, problemite so hipotekarnite krediti vo Amerika sto naivno izleaa vo prviot kvartal na 2007 godina, veke se preobrazija vo golema kriza so tatnez nasekade vo svetot. Berzite vo Anglija, Germanija i Francija se so pad od nad 15 procenti samo vo periodot od pocetokot na godinata do deneska. Vo Makedonija, ovaa kriza, no i globalnite prestrojuvanja, moze da se pocustvuvaat preku zatisjeto na entuzijazmot na Makedonskata Berza, kacuvanjeto na cenata na prehranbenite proizvodi, zgolemuvanjeto na kamatnite stapki, inflacijata, i namaluvanjeto na rastot na bruto domasniot proizvod. Sepak, nasata ekonomija e vo dobra kondicija i se naogja vo eden dolgogodisen ciklus na konvergencija kon EU i proces na intenzivno voveduvanje na strukturni reformi, sto doprinesuva za stabilen razvoj. Ovaa prespektiva i iskustvata od razvienite pazari treba da se iskoristi za pametno implementiranje na novini vo site sektori na biznisot sto bi gi zabrzala procesite i nasiot pohod kon podobar kvalitet na zivot. Za ilustracija, Indija e zemja koja sto pred desetina godini imala mnogu mal broj na fiksni telefonski linii. I namesto da se vpusti vo skap i makotrpen razvoj na ovoj tip na tehnoloski zastarena infrastruktura, Indija odlucuva da gi bajpasira starite tehnologii, da gi primeni novite, i brzo da dojde do 250 milioni korisnici na mobilna telefonija. Na toj nacin, tie se vo pozicija da imaat podobar i poeftin telefonski sistem vo odnos na mnogu razvieni zemji. Vo finansiskiot sistem vo Makedonija, istotaka, moze da se napravi bajpasiranje na mnogu godini razvoj i pobrzo da se vovedat „hipotekarni obvrznici„ i drugi hartii od vrednost obezbedeni so hipotekarnite stanbeni krediti na domasnite banki kon naselenieto. Da ne zaboravime, ovie finansiski proizvodi se med i mleko za rastot na BDP na edna ekonomija. Pa, sonot na sekoj mlad covek e da ima sopstven krov nad glava! Ubuntu, ili win-win situacija.
Vo Makedonija, vo poslednata godina, rastot na kreditiranjeto na naselenieto znacitelno odi napred i veke se priblizuva na godisni stapki na porast od 60%. Pred sé, najbarani se kratkorocnite potrosuvacki krediti obezbedeni so redovnite plati na gragjanite-korisnici. Zadolzuvanjeto za kupuvanje na domovi preku stanbeni krediti, obezbedeni so hipoteka na domot sto se kupuva, e prisutno vo pomal obem zaradi niza klucni pricini. Prvo, sostojbata na katastarot i zaveduvanjeto na sopstvenosta vo imoten list. Vtoro, ponudata na stanovi, parceli i zemjiste za gradenje na domovi e spreceno so kompliciraniot proces na denacionalizacija. Sledno, investitori-spekulanti, koi bez obezbeden kapital plovat niz nemirnite vodi na pazarot za nekretnini. I dosega, sudstvoto i stecajnite postapki ne se proslavija. Posledno, bankite se defanzivni i vnimatelno go kredititraat sektorot, bez prevzemanje na golemi rizici. Bez razlika na seto toa, vo bliska idnina ucestvoto na hipotekarnite stanbeni krediti vo Makedonija ke pretstavuva najbrzo rateckata brojka vo kreditiranjeto, voopsto. Na primer, vo Bugarija vo 2007 godina hipotekarnite krediti porasnale za 72% vo odnos na 2006 godina, sto e poveke od srednata vrednost vo iznos od 60% porast za site vidovi krediti na t.n. „nedrzaven sektor”, i toa: naselenie i pretprijatija. Vo Makedonija ucestvoto na stanbenite krediti vo BDP e okolku 2%, ili nesto nad 100 milioni evra, sto e znacitelno pomalku od Hrvatska, na primer. Pazarot nabrgu ke stigne do cifrata od 500 milioni evra. Nekoi od tie krediti, ponatamu, preku proces na sekjuritizacija, moze da se prevzemat od bankite i nivnite bilansi, i da se prestrojat vo novi proizvodi-„hipotekarni obvrznici„, koi ponatamu ke se prodavaat na drugi finansiski igraci. Pazarot na hipotekarni krediti vo Amerika vo poslednite godini dozivea neprirodni pojavi, no toj e dobar primer za da se izuci i primeni vo prodlabocuvanje na opsegot na finansiskiot sektor vo nasata zemja. USAID vo poslednite godini imase mnogu proekti na ovaa tema vo regionot, vklucuvajki gi Bugarija, Romanija i Hrvatska. Vo Makedonija, vrednosta na sredstvata sto privatnite penziski fondovi gi pribiraat od svoite clenovi eksponencijalno raste i tie sredstva treba da se iskoristat za finansiranje na hipotekarni obvrznici, a so toa i da go ispolnat sonot na mnogu idni generacii.

Tekstot e objaven vo Forum Magazin na 25/01/2008

Tronozec

Vo dekemvri mesec 2007 godina vo Makedonija za prvpat se pojavija korporativni obvrznici, ili dolznicki hartii od vrednost, koga ProKredit Banka dobi dozvola za emisija od strana na Komisijata za hartii od vrednost. Za malo potsetuvanje, obvrznicite se mnogu pofleksibilni vo odnos na kreditite kako sredstvo za pribiranje na pari, bidejki izdavacot, vo ovoj slucaj ProKredit, e klucen faktor sto odlucuva za definiranje na nacinot i rokovite na vrakanje na sredstvata. Isto taka, obvrznicite moze da gi kupuvaat mnogu investitori(sto ne e slucaj so obvrznicata na ProCredit) koi sto ponatamu mozat da trguvaat so istite, i na toj nacin da obezbedat likvidnost i moznost za prodavanje na hartijata pred dospevanje. Toa e cekor za pozdravuvanje i definitivno cekor napred vo razvojot na finansiskiot sistem, krvotokot na nasata drzava. Spored Tom Fridman, poznatiot kolumnist na Njujork Tajms, obvrznicite se istotolku vazni za ravojot na edna ekonomija kako i bankarskite krediti. Ponatamu, pazarot na kapital e toj sto gi osloboduva pretpriemacite od stegite na bankite, i go demokratizira finansiskiot sistem. Dopolnitelno, toj smeta deka edna moderna ekonomija i drzava koja sto saka da ima zgolemen standard na ziveenje treba da nastojuva da ima t.n. pristap na „tronozec”. Imeno, tronozecot se sostoi od opciite pomegju bankarski krediti, obvrznici i akcii. Da ilustriram, vo razvienite ekonomii postojat tri nacini preku koi stabilnite kompanii mozat da zemat pari za rast i razvoj: preku zadolzuvanje vo banka, preku prodavanje na hartii od vrednost-akcii i udeli, i preku izdavanje na obvrznici. Vo Makedonija, od druga strana, iako imame preduslovi, veke podolgo vreme kompaniite go koristat kreditiranjeto kako edinstvena moznost. Dodeka na Berzata recisi i nema kompanii koi izdavaat novi emisii na akcii za dopolnitelen razvoj, a za obvrznici i ne stanuva zbor. Ima nekolku pricini za vakviot razvoj na nasiot finansiski sistem. Na primer, postarite kompanii bea naterani preku nepriroden proces da se izlozat na pazarot na kapital vo devedesetite godini preku kotiranje na nivnite akcii na Berza, i sega gledame kontradiktoren proces kade sto menadjmentot namesto da pribira novi pari za razvoj preku novi akcii, tie otkupuvaat postoecki akcii nekogas i preku zadolzuvanje so krediti. Dopolnitelno, kamatite na drzavnite dolznicki hartii, a so toa i bankarskite kamati na depozit se seuste na visoko nivo sto predizvikuva visoka stapka na kamata sto treba da ja nosat potencijalnite obvrznici sto e los parametar za izdavacot. A, istotaka, nemame „konji za trka”, bidejki mnogu malku firmi sakaat, i neznaat, da bidat brzorastecki sampioni. Vo istovreme, vo Makedonija vo bankarstvoto imame edna od najstabilnite, najprofitabilni i najbrzorastecki industrii. No, da ne zaboravime deka bankarstvoto vo Makedonija e vo dominacija na tri golemi igraci(Komercijalna, Stopanska i Tutunska) sto doveduva do konformizam i zabaveno liberaliziranje na cenite na nivnite proizvodi. Frustracijata na Ministerot za Finansii, Trajko Slavevski, vo nasoka na ovaa pojava e za respekt. Zatoa, ovozmozuvanjeto na razvoj na pazarot za korporativni obvrznici, i potiknuvanjeto na kompaniite da se finansiraat preku izdavanje na akcii na Berzata se procesi sto se bitni za site nas. Treba da se vidat primerite na Singapur i Hong Kong, koi preku drzavna intervencija nametnale da se razvivaat pazarite za obvrznici samo so cel da im ovozmozat na svoite domicilni brzorastecki pogolemi kompanii nacin za pribiranje na dolgorocen kapital vo sinhronizacija so realnite potrebi za dolgogodisen razvoj. Toa e alternativa na bankarskite krediti koi se porestriktivni. Korporativnite obvrznici se moznost i za stedacite, dali individualno ili preku clenstvo vo penziski i investiciski fondovi, da se izlozat na dopolnitelen izvor za zarabotka. Vo Makedonija, na primer, deneska nema dolznicki finansiski instrument so rocnost nad 10 godina, a ima investitori, kako Penziskite fondovi, koi sakaat da investiraat vo hartii i so pogolema rocnost(20 godini). Obvrznicite nosat i zgolemena transparentnost na kompaniite. Primerot za ADG Mavrovo e svez kaj site nas i pobuduva gorcina. Takov primer e tesko da se sluci kaj kompanija koja sto celi da bide lider vo razvojot na nasata ekonomija garantirajki gi site obvrski kon investitorite. Pazarot vo drzavata treba da gi nagradi nasite idni lideri-kompanii preku ovozmozuvanje na otvoreni i atraktivni mehanizmi za pribiranje na kapital za razvoj nadvor od granicite. killthetradedeficit.com.mk

Tekstot e objaven vo Forum Magazin na 18/01/2008

Ne za subvenciite

Spored popularnata Vikipedija, onlajn enciklopedija, zborot subvencija vo ekonomijata znaci finansiska poddrska od strana na drzavata vo forma na davanje na bezpovratni sredstva-grantovi, danocni olesnuvanja, ili podiganje na uvozni barieri preku carini, akcizi, i slicni davacki, sé so cel da se pottikne proizvodstvoto ili kupuvanjeto na odredeno dobro. Vo Makedonija vo izminatite denovi sme bombardirani preku mediumite za opisot na programata na Vladata za subvencioniranje na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj za 2008, no i za godinite sto sledat. Na kratko, Vladata vo ramki na trosocite od budgetot odluci da dodeli subvencii vo vid na grantovi vo iznos od 45 milioni evra vo 2008, a planira da dodeli 70 milioni evra vo 2009, i 100 milioni evra vo 2010 godina. Vo ponovata istorija ova e znacitelno najgolem iznos na subvencii vo zemjodelstvoto vo nasata zemja. Krajnata cel na ovie merki se namaluvanjeto na trgovskiot deficit i na nevrabotenosta. Smetam deka vnesuvanjeto na subvencii na golema vrata pretstavuva golem udar vrz pazarnata ekonomija. Dobivaat zemojdelcite-mala grupa na lugje, no gubat danocnite obvrznici-site. Vsusnost takvi merki na nepovratna pomos na segregirana grupa na industrii se kontradiktorni na politikite na otvoren pazar i vnesuvanje na puls vo ekonomijata, kako na primer ramen danok, kako i na podrzuvanjeto na osnovnite nacela na sloboda na trguvanje. Kakvi pridobivki ke imame site nie-danocni obvrznici, od toa sto Vladata odlucila da casti odredena grupa na lu|e od parite na site nas? Od toa sto moze da se vidi celite na programata za subvencioniranje se mnogu opsti ili so drugi zborovi se sveduvaat na ocekuvanjeto za najdobroto: “ke se zgolemi proizvodstvoto na hrana, ke se zgolemi izvozot na proizvodi so dodadena vrednost, i ke staneme neto izvoznici na hrana”. Kolku pati vo zivotot sme se izgorele od pogresni ocekuvanja i ni se slucilo najlosoto, namesto najdobroto? Pa, videte gi nekoi od firmite sto vo 1998-2000 godina dobronamerno, kako i denesnite najavi, gi “subvencionirase” Tupurkovski vo svojata programa za razvoj. Golem del od tie krediti se potrosija neproduktivno bez nikakov ekonomski benefit na trosok na site nas. Se plasam od eruptivni blanko najavi za pomos. Toa e definitiven izvor za korupcija. Sepak, od edna strana, ovoj poteg na Vladata moze da se oceni kako dobar i na nekoj nacin neminoven, zemajki vo predvid deka site nasi sosedi, a i poveketo zemji vo razvieniot svet, se naoruzani so slicni mehanizmi za zastita i stimuliranje na domasnoto proizvodstvo na hrana. Dopolnitelno, ziveeme vo godini vo koi berzanskata cena na hranata, voopsto, od pcenica, pcenka, jacmen, do gradinarski kulturi, znacitelno se zgolemuva a so toa taa pretstavuva opasnost za standardot na ziveenje na naselenieto. Treto, Makedonija e edinstvena zemja vo regionot, osven Albanija i Kosovo, vo koja se uvezuvaat golemi koliciini na osnovni prehranbeni produkti kako na primer mleko, meso, i zitarici. Istotaka, nie se deklarirame kako zemjodelska zemja samo na hartija, a vo realnost sme neto uvoznici na hrana. Bez razlika na seto toa, treba dosledno da ja sledime politikata na drasticni reformi vo ekonomijata. Estonija pod vodstvo na Mart Laar ne stana “Balticki tigar” so subvencii, tuku so otvoranje na ekonomijata.

Milton Friedman, nobelovec i spored mnogu najvlijatelniot ekonomist vo 20 vek , vo svojata kniga “Sloboda na izbor”(Free to choose), gi propagira politikite na “Laissez-faire”, ili da se ostavi pazarot da si go napravi svoeto. Estonija gi pozajmi ideite na Fridman i na Avstriskata ekonomska skola i dojde do prvite mesta na ranglistata na Transparency, Heritidge, i UNDP. Tie idei na slobodni pazari, generalno, gi gledaat subvenciite kako pogolema steta otkolku korist. Zatoa, treba da sme uvereni vo toa sto go pravime, i da go izrabotime do kraj. Site odalecuvanja vo odnos na reforskata agenda se loso za Makedonija. I dali vsusnost Vladata i Premierot vleguvaat vo zamkata na „i volkot sit i ovcite na broj!”, bidejki vo realniot svet, ekonomski e nevozmozno da gi zadovolis site. Krajno, ako imame ekstra pari vo nasiot budget, togas dosledno na reformatorskata politika treba dopolnitelno da gi namalime danocite, znacitelno da go namaluvame drzavniot aparat, i da gi ottrgneme site administrativni i koruptivni barieri. Vladata treba da se trgne od igranjeto vo ekonomskoto pole za natprevar i da gi ostavi najdobrite, individualci i firmi, da prosperiraat i da ne izvlecat od ovaa kal.

Ovoj tekst e objaven vo Forum na 11/01/2008

Prognoza za 2008 za pazarot na kapital

Ovoj period e dobra moznost za da se izvadi kristalnata kugla i da se pozabavime so predviduvanje na toa sto ni doa|a vo 2008 godina povrzano so pazarot na kapital. Dali ke go doziveeme stresot od 2007 zapecaten so najgolemiot uspeh vo istorijata? Za potsetuvanje, vo 2007 godina pazarot na kapital izrazen preku dvizenjata na volumenot i cenite na Makedonskata Berza ni donese mnogu dramaticni slucuvanja no i „happy-end”. Iako neocekuvano za mnogumina, vo 2007 godina generalniot indeks na makedonski berzanski akcii, MBI-10, porasna za tocno 109%, od 3703 na 7741 indeksen poen. Vo 2006 godina, porastot bese 62%. Toa e rekordno ostvaruvanje i na svetsko nivo za porast na eden berzanski indeks vo 2007 godina. Vo istovreme, vo vtorata polovina na godinata, a osobeno vo posledniot kvartal, indeksot pretrpe seriozen pad na iznosot od nad 30% izrazen so golemo netrpenie i strav kaj domasnite investitori. Kako pricina za ovoj pad se miks na elementi pocnuvajki od precenetosta na vrednosta na akciite, preku krizata povrzana so Kosovo, skandalot so ADG Mavrovo, se do namaluvanjeto na aktivnosta na stranskite investitori od Slovenija i Hrvatska. Od druga strana, vo 2008 godina ke se sudrime so razlicen splet na okolnosti. Vo taa ramka gi stavam makro slucuvanjata kako i onie specificni za poedinecni kompanii. Na primer, na pocetokot na 2008 godina, potocno vo prvite tri meseci, situacijata povrzana so Kosovo ke dojde do tocka na presvrt, sto ke donese seriozna turbulencija na pazarot na kapital. Od tamu, ne predviduam znacitelni aktivnosti i porast na cenite vo toj vremenski period. Paralelno na toj golem i globalno vazen proces nasata drzava ke ja vodi bitkata za vlez vo NATO i podobruvanje na pozicijata povrzana so imeto so kulminacija vo mesec april. NATO ke ima neutralen efekt vrz nasata Berza zatoa sto Grcite ke pritisnat za kompromis, od tipot “imas NATO-popusti za Ime”, koj nie na lokalno nivo nema da go gledame kako golem uspeh. Ponatamu, vo toj vremenski period ke se objavat rezultatite od rabotenjeto na kompaniite za 2007 godina. Tie rezultati ke bidat od osobena vaznost, pred se, za stranskite investitori kako dvizecka sila na pazarot. Bidejki moe mislenje e deka pomina vremeto na euforicno ocekuvanje za porast na cenite bazirano na psihologija. Naprotiv, 2008 godina ke bide vreme na akciite na kompaniite sto ke prikazat dobri rezultati za 2007 godina i vo t.n. fundamentalna analiza. So drugi zborovi, ako odredena kompanija e vrednuvana so p/e koeficient (nivoto na cenata na akciite vo daden den vo odnos na profitite po akcija za 2007) od nad 30, sto e prosek za nasata berza za poslednive meseci, togas taa ista kompanija ke treba da ja zavrsi 2007 godina so rast na prodazbata i dobivkata od nad 30% vo odnos na 2006 godina. I ako e taka, investitorite ke ja nagradat taa kompanija preku licitiranje na cenite na akciite nagore. Vo sprotivno, cenite na akciite na istata kompanija ke doziveat stagnacija ili namaluvanje. Uste eden faktor sto ke vlijae vrz aktivnostite na berzata e generalnoto dvizenje na ekonomijata. Istata ke bide pod golem negativen pritisok od globalniot proces na rastenje na cenite na prehranbenite proizvodi, inflacijata i porastot na kamatnite stapki. Zatoa, ne gledam moznost za optimizam koj od ekonomijata bi se prefrlil na berzata. Likvidnosta na pazarot, istotaka, e mozebi najbiten faktor sto vlijae vrz pazarot na kapital vo Makedonija. Vo 2008 godina, ocekuvame znacitelen pritisok vrz pobaruvackata na hartii od vrednost od strana na novite fondovi i lokalni investitori sto ke doprinese za znacitelni periodicni porasti na cenite. Sepak, smetam deka tie bikovski trendovi ke izdisat vo period od nekolku meseci. Krajno, vo 2008 godina povtorno ke vidime rast na MBI-10, no vo nekoj normalen opseg od 30% na godisno nivo, ili MBI-10 na 10.000 indeksni poeni na 31.12.08. Bitno e da se napomene deka rizikot e golem, i deka vo uslovi na namalena likvidnost berzata ke ima barem eden period so znacitelna korekcija. Vo 2008 godina ke vidime uste nekolku primeri na skandalozno odnesuvanje na menaxerite na nekoi od kompanite izlistani na pazarite na Makedonskata Berza i krsenje na pravilata za korporativna odgovornost i pravata na investitorite. Znaci, vo edno, tipuvam na kvalitet i transparentnost.

Tekstot e objaven vo Forum na 4/1/08

Godina na turbulencija

Vo septemvri 2007 godina, na pazarot vo zapadniot svet se objavija memoarite na Alan Greenspan, maestroto na amerikanskata centralna banka i nejzin sef vo poslednite 20 godini, vo knigata “Vremeto na turbulencija” (The Age of Turbulence). Greenspan e poznat po dolgorocnosta na svojata kariera, kako i po toa sto bese na celo na procesot sto dovede do period od edna od najgolemite renesansi i prosperitet na amerikanskata ekonomija. Vo knigata, vo predviduvanjata za idninata na globalnata ekonomija Greenspan dava pesimisticki osvrt na vremeto sto doagja. Imeno, toj veli deka rastot na produktivnosta, pred sé, na amerikanskata ekonomija, ke odi nadolu, na 2% na godisno nivo, od prosekot od 3% postignat od 1995 do 2005 godina. Ponatamu, negoviot strav e deka inflacijata vo SAD ke se zagolemi i do 5 procenti, sto ke dovede do porast na kamatnite stapki. Krajno, toj e zagrizen za site trosoci sto ke proizlezat od odenjeto vo penzija na najmasovnata generacija na amerikanci, t.n. „bejbi-bumeri”, vo brojka od nad 70 milioni lu|e, ili 28% od populacijata na taa zemja vo godinite po 2010. Sumarno, Greenspan gleda golema turbulencija na ekonomijata vo kratkorocna idnina. Kakva e implikacijata za Makedonija za 2008? Vo Makedonija vo godinite sto doagjaat, vo taa prirodna faza na konvergencija kon EU, site nie veruvame deka nasiot standard na ziveenje znacitelno ke se podobri. Proekciite na Vladata vo svojata Makroekonomska politika za 2008 godina se za porast na BDP od 6,0%, iznos na inflacija od 3,0%, bugjetski deficit od -1,5%, porast na izvoz od 8%, porast na trgovskiot deficit na rekordni -26% od BDP, i iznos na stranski direktni investicii od 400 milioni evra. Od tamu, prosperitetot i optimizmot na Makedonija e vo divergencija so onoj na razvieniot svet. No, toa ne e neprirodno, zemajki vo predvid deka nasata ekonomija trgnuva od niska baza i od period na stagnacija. Sepak, treba da imame vo predvid deka vo 2008 godina vo nasata ekonomija ke se slucat golemi skokovi sto ke ne primoraat vo revidiranje na site ocekuvani proektirani brojki. Moeto ocekuvanje za realniot porast na BDP e na nivo od 4,0%, nivoto na inflacija od 4%, a za stranskite investicii na nivo od godinasnoto od 200 milioni evra. Za ilustracija, godinata veke ni pocnuva so ekonomskata depresija povrzana so statusot na Kosovo, i vo taa nasoka ke se izgubi dragoceno vreme od poveke od cetiri meseci na neizvesnost i ekonomska neproduktivnost. Vo istiot period fokusot na osnovniot dvigatel na makedonskoto ekonomsko cudo, Vladata, ke se nasoci na diplomatskata ofanziva povrzana so imeto. Kolku stranski investicii ocekuvame vo prviot kvartal od 2008? Ne mnogu. Sledno, vo april 2008 ke se odrzi samitot na NATO vo Bukurest. Ocekuvam pozitiven odgovor za clenstvo i konsekventna euforija sto ke ne vovlece vo letnite odmori. Paralelno, vo tekot na 2008 godina ke imame tcunami na poskapuvanja na cenite na site proizvodi i uslugi, no osobeno na prehranbenite proizvodi. Za ilustracija, cenite na pcenicata i na pcenkata vo 2007 godina se pogolemi za nad 50% od nivnata sredna vrednost vo 2006 godina. Istotaka, cenata na naftata i na cinenjeto na proizvodstvo na energija ke ostanat na visoko nivo. Kako rezultat, bugjetot na familiite ke bide pod golem negativen pritisok. Kompaniite, od druga strana, kako i sekogas vo Makedonija, vo situacija na zgolemeni vlezni trosoci ke udrat po platite na vrabotenite za da ja odrzuvaat profitabilnosta. Ravojot na nastanite ke proizvede pritisok vrz inflacijata. A bankite, pak, ke go odrzuvaat konzervativniot nacin na plasman na krediti so zgolemeni realni kamatni stapki, sto ke donese nespektakularen porast na kreditiranjeto na naselenieto. Zatoa, logikata za planiranite zgolemuvanja na aktivnosta na gragjanite vo ekonomijata preku izrazena zgolemena licna potrosuvacka, a so toa i proektiraniot porast na BDP od 6% ke bide pod golem udar. Da ne zaboravime, osnoven dvigatel na ovogodinesniot predviden porast na BDP se licnata potrosuvacka i stranskite direktni investicii so nad 70% zasluga za porastot na BDP. Krajno, rakot na makedonskata ekonomija-trgovskiot deficit, iako planiran na najvisoko nivo vo poslednite godini, dopolnitelno ke raste. Srekna nova godina!

Tekstot e objaven vo Forum Magazin na 28/12/07

Prevrten biznis ekosistem

Kosovo ni visi nad glava, cekame pokana za NATO, politikata e vo ma|epsan krug, a nie sme vo takanarecen “Meckin pazar” (Bear Market). Minatata nedela, na sobir organiziran od Zdruzenieto na bankarstvo - Grupacija za rabotenje so hartii od vrednost, Sem Vaknin dade smela izjava za sostojbata na rabotite na Makedonskiot Pazar za kapital. Imeno, poznatiot analiticar smeta deka nasata berza se nao|a na pocetok od “Meckin pazar”. Sto znaci toa? Po definicija, toa e period na berzanski trend vo koj sto otkako ke nastane pad od nad 20% na cenite na akciite vo odnos na vrvot sto go dostignale (kaj nas padot e 29%), pazarot i cenite se zadrzuvaat na toa-ponisko nivo, vo period od edna do nekolku godini. Vo t.n. period na “Meckin pazar” ne se ocekuvaat mnogu znacitelni porasti na cenite na akciite, a so toa i investitorite ostanuvaat bez zarabotka. Dopolnitelno, vo takov period se razmnozuva pesimizam i ekonomska depresija. Spored istorijata na razvienite pazari, inicijalni kapisli na ovoj trend, i negova potpora, se recesijata na domasnata ekonomija, kako i vladeenje na pad vo ekonomskoto proizvodstvo vo zemjata, i izrazenata nevrabotenost. Najsvez primer za vakov tip na nastan, “Meckin pazar”, na svetskite pazari za kapital e krizata so pukanjeto na balonot vo 2000 godina povrzan so Internet i IT euforijata na Klintonovata dekada. Potocno, vo periodot od 2001 godina do 2003 godina, cenite na akciite na razvienite berzi, kako na primer Nju jork, otkako se sluci golem pad vo 2000, se dvizea vo negativni vodi i bez znacitelen porast. Poblisku do nas, poglednete go razvojot na nastanite vo Grcija vo devedesete godini od minatiot vek. Vo periodot od 1997 do 1999 godina, Atinskata Berza, kako rezultat na euforicna treska i histerija dozivuva ogromen priliv na novi pari od lokalni investitori cij broj raste i do 1,5 milioni gra|ani. Od vrvot na generalniot indeks na Atinskata Berza vo septemvri 1999 godina koga bil na 6.355 indeksni poeni, cenite na akciite pa|aa vo slednite tri godini, i indeksot go dopre najniskoto nivo od okolu 1.600 bazicni poeni vo mart 2003 godina. Toa e pad od nad 70% vo toj tri godisen vremenski period! Da se vratam na Makedonskata prikazna. Dijametralno sprotivno na razvienite pazari, vo ovoj moment, kaj nas imame predviduvanje za berzanski pad i stagnacija, a od druga strana, makedonskata ekonomija e vo zamaec i se pridvizuva kon znacitelen rast i razvoj vo periodot sto doa|a. Ottamu, dali e vozmozno vo situacija na izrazen optimizam za nasata ekonomija da imame pesimizam za pazarot na kapital, ili da bideme na pocetokot na eden “Meckin pazar”? Mislam deka odgovorot e DA! Na Makedonskata berza, i pokraj golemiot pad, seuste imame preskap, ili precenet, pazar. Cenite na akciite na nasiot reprezentativen primerok od 10 kompanii na MBI-10, vo pocetokot na dekemvri, se na nivo od multiplikator od 3 vo soodnos na dvete variabli, i toa cenata po akcija i neto smetkovodstvenata vrednost po akcija. Istiot koeficient, t.n. P/B, e 1,83 za akciite vo Japonija, 3 vo SAD, i 2,55 vo Britanija, a tie pazari se so znacitelno pomal rizik od nasiot. Istoto vazi i za nivoto na profiti vo odnos na cenite na akciite, koga se sporeduva so svetot. Nasiot koeficient, t.n. P/E na MBI-10, vo ovoj moment e na nivo od 35, a bese so vrednost od 49 na vrvot na 31.08.07, koga go doziveavme maksimumot na vrednosta na cenite na akciite. Nasprotiv toa, vo Velika Britanija e 13, a vo sosedstvoto vo Hrvatska e 25, a vo Grcija bil 60 na vrvot a padnal na 10 na dnoto. Od druga strana, ubeden sum deka za nekoi akcii na pazarot na kapital vo Makedonija, vo 2008, ke se ispolni ocekuvanjeto na investitorite deka tie firmi ke go rastat svojot biznis vo 2007 so nad 20% porast, a so toa ke raste e cenata na akcijata. No, dopolnitelen faktor za nasa zagrizenost e, i treba da bide, eko¬sistemot povrzan so Berzata. Deneska, ne gledame debata pome|u profesionalcite vo industrijata za rizicite povrzani so investiranje vo domasnite kompanii. Poloso, vo svoja kolumna za eden amerikanski vesnik, Sem Vaknin, gi obvinuva profesionalcite vo Makedonija za soucesnistvo vo trkata za spekulativen profit. Nitu pak gledame transparentno rabotenje na golem del od kompaniite. Problemot so ADG Mavrovo e golem i ke bide katalizator na drugi slicni primeri. Vo nasiot biznis ekosistem, namesto vo kohezija, menadzerite na kompaniite seuste se vo klasna borba protiv investitorite.

Tekstot e objaven vo Forum na 14/12/07