Sonuvam za svoj dom

Globalizacijata si go pravi svoeto, i kolku i da se zalazuvame deka postoime vo eden nas makedonski mikrokosmos, tolku poveke sme izlozeni na udari predizvikani od nekoi dalecni epicentri. Taka, problemite so hipotekarnite krediti vo Amerika sto naivno izleaa vo prviot kvartal na 2007 godina, veke se preobrazija vo golema kriza so tatnez nasekade vo svetot. Berzite vo Anglija, Germanija i Francija se so pad od nad 15 procenti samo vo periodot od pocetokot na godinata do deneska. Vo Makedonija, ovaa kriza, no i globalnite prestrojuvanja, moze da se pocustvuvaat preku zatisjeto na entuzijazmot na Makedonskata Berza, kacuvanjeto na cenata na prehranbenite proizvodi, zgolemuvanjeto na kamatnite stapki, inflacijata, i namaluvanjeto na rastot na bruto domasniot proizvod. Sepak, nasata ekonomija e vo dobra kondicija i se naogja vo eden dolgogodisen ciklus na konvergencija kon EU i proces na intenzivno voveduvanje na strukturni reformi, sto doprinesuva za stabilen razvoj. Ovaa prespektiva i iskustvata od razvienite pazari treba da se iskoristi za pametno implementiranje na novini vo site sektori na biznisot sto bi gi zabrzala procesite i nasiot pohod kon podobar kvalitet na zivot. Za ilustracija, Indija e zemja koja sto pred desetina godini imala mnogu mal broj na fiksni telefonski linii. I namesto da se vpusti vo skap i makotrpen razvoj na ovoj tip na tehnoloski zastarena infrastruktura, Indija odlucuva da gi bajpasira starite tehnologii, da gi primeni novite, i brzo da dojde do 250 milioni korisnici na mobilna telefonija. Na toj nacin, tie se vo pozicija da imaat podobar i poeftin telefonski sistem vo odnos na mnogu razvieni zemji. Vo finansiskiot sistem vo Makedonija, istotaka, moze da se napravi bajpasiranje na mnogu godini razvoj i pobrzo da se vovedat „hipotekarni obvrznici„ i drugi hartii od vrednost obezbedeni so hipotekarnite stanbeni krediti na domasnite banki kon naselenieto. Da ne zaboravime, ovie finansiski proizvodi se med i mleko za rastot na BDP na edna ekonomija. Pa, sonot na sekoj mlad covek e da ima sopstven krov nad glava! Ubuntu, ili win-win situacija.
Vo Makedonija, vo poslednata godina, rastot na kreditiranjeto na naselenieto znacitelno odi napred i veke se priblizuva na godisni stapki na porast od 60%. Pred sé, najbarani se kratkorocnite potrosuvacki krediti obezbedeni so redovnite plati na gragjanite-korisnici. Zadolzuvanjeto za kupuvanje na domovi preku stanbeni krediti, obezbedeni so hipoteka na domot sto se kupuva, e prisutno vo pomal obem zaradi niza klucni pricini. Prvo, sostojbata na katastarot i zaveduvanjeto na sopstvenosta vo imoten list. Vtoro, ponudata na stanovi, parceli i zemjiste za gradenje na domovi e spreceno so kompliciraniot proces na denacionalizacija. Sledno, investitori-spekulanti, koi bez obezbeden kapital plovat niz nemirnite vodi na pazarot za nekretnini. I dosega, sudstvoto i stecajnite postapki ne se proslavija. Posledno, bankite se defanzivni i vnimatelno go kredititraat sektorot, bez prevzemanje na golemi rizici. Bez razlika na seto toa, vo bliska idnina ucestvoto na hipotekarnite stanbeni krediti vo Makedonija ke pretstavuva najbrzo rateckata brojka vo kreditiranjeto, voopsto. Na primer, vo Bugarija vo 2007 godina hipotekarnite krediti porasnale za 72% vo odnos na 2006 godina, sto e poveke od srednata vrednost vo iznos od 60% porast za site vidovi krediti na t.n. „nedrzaven sektor”, i toa: naselenie i pretprijatija. Vo Makedonija ucestvoto na stanbenite krediti vo BDP e okolku 2%, ili nesto nad 100 milioni evra, sto e znacitelno pomalku od Hrvatska, na primer. Pazarot nabrgu ke stigne do cifrata od 500 milioni evra. Nekoi od tie krediti, ponatamu, preku proces na sekjuritizacija, moze da se prevzemat od bankite i nivnite bilansi, i da se prestrojat vo novi proizvodi-„hipotekarni obvrznici„, koi ponatamu ke se prodavaat na drugi finansiski igraci. Pazarot na hipotekarni krediti vo Amerika vo poslednite godini dozivea neprirodni pojavi, no toj e dobar primer za da se izuci i primeni vo prodlabocuvanje na opsegot na finansiskiot sektor vo nasata zemja. USAID vo poslednite godini imase mnogu proekti na ovaa tema vo regionot, vklucuvajki gi Bugarija, Romanija i Hrvatska. Vo Makedonija, vrednosta na sredstvata sto privatnite penziski fondovi gi pribiraat od svoite clenovi eksponencijalno raste i tie sredstva treba da se iskoristat za finansiranje na hipotekarni obvrznici, a so toa i da go ispolnat sonot na mnogu idni generacii.

Tekstot e objaven vo Forum Magazin na 25/01/2008