Prevrten biznis ekosistem

Kosovo ni visi nad glava, cekame pokana za NATO, politikata e vo ma|epsan krug, a nie sme vo takanarecen “Meckin pazar” (Bear Market). Minatata nedela, na sobir organiziran od Zdruzenieto na bankarstvo - Grupacija za rabotenje so hartii od vrednost, Sem Vaknin dade smela izjava za sostojbata na rabotite na Makedonskiot Pazar za kapital. Imeno, poznatiot analiticar smeta deka nasata berza se nao|a na pocetok od “Meckin pazar”. Sto znaci toa? Po definicija, toa e period na berzanski trend vo koj sto otkako ke nastane pad od nad 20% na cenite na akciite vo odnos na vrvot sto go dostignale (kaj nas padot e 29%), pazarot i cenite se zadrzuvaat na toa-ponisko nivo, vo period od edna do nekolku godini. Vo t.n. period na “Meckin pazar” ne se ocekuvaat mnogu znacitelni porasti na cenite na akciite, a so toa i investitorite ostanuvaat bez zarabotka. Dopolnitelno, vo takov period se razmnozuva pesimizam i ekonomska depresija. Spored istorijata na razvienite pazari, inicijalni kapisli na ovoj trend, i negova potpora, se recesijata na domasnata ekonomija, kako i vladeenje na pad vo ekonomskoto proizvodstvo vo zemjata, i izrazenata nevrabotenost. Najsvez primer za vakov tip na nastan, “Meckin pazar”, na svetskite pazari za kapital e krizata so pukanjeto na balonot vo 2000 godina povrzan so Internet i IT euforijata na Klintonovata dekada. Potocno, vo periodot od 2001 godina do 2003 godina, cenite na akciite na razvienite berzi, kako na primer Nju jork, otkako se sluci golem pad vo 2000, se dvizea vo negativni vodi i bez znacitelen porast. Poblisku do nas, poglednete go razvojot na nastanite vo Grcija vo devedesete godini od minatiot vek. Vo periodot od 1997 do 1999 godina, Atinskata Berza, kako rezultat na euforicna treska i histerija dozivuva ogromen priliv na novi pari od lokalni investitori cij broj raste i do 1,5 milioni gra|ani. Od vrvot na generalniot indeks na Atinskata Berza vo septemvri 1999 godina koga bil na 6.355 indeksni poeni, cenite na akciite pa|aa vo slednite tri godini, i indeksot go dopre najniskoto nivo od okolu 1.600 bazicni poeni vo mart 2003 godina. Toa e pad od nad 70% vo toj tri godisen vremenski period! Da se vratam na Makedonskata prikazna. Dijametralno sprotivno na razvienite pazari, vo ovoj moment, kaj nas imame predviduvanje za berzanski pad i stagnacija, a od druga strana, makedonskata ekonomija e vo zamaec i se pridvizuva kon znacitelen rast i razvoj vo periodot sto doa|a. Ottamu, dali e vozmozno vo situacija na izrazen optimizam za nasata ekonomija da imame pesimizam za pazarot na kapital, ili da bideme na pocetokot na eden “Meckin pazar”? Mislam deka odgovorot e DA! Na Makedonskata berza, i pokraj golemiot pad, seuste imame preskap, ili precenet, pazar. Cenite na akciite na nasiot reprezentativen primerok od 10 kompanii na MBI-10, vo pocetokot na dekemvri, se na nivo od multiplikator od 3 vo soodnos na dvete variabli, i toa cenata po akcija i neto smetkovodstvenata vrednost po akcija. Istiot koeficient, t.n. P/B, e 1,83 za akciite vo Japonija, 3 vo SAD, i 2,55 vo Britanija, a tie pazari se so znacitelno pomal rizik od nasiot. Istoto vazi i za nivoto na profiti vo odnos na cenite na akciite, koga se sporeduva so svetot. Nasiot koeficient, t.n. P/E na MBI-10, vo ovoj moment e na nivo od 35, a bese so vrednost od 49 na vrvot na 31.08.07, koga go doziveavme maksimumot na vrednosta na cenite na akciite. Nasprotiv toa, vo Velika Britanija e 13, a vo sosedstvoto vo Hrvatska e 25, a vo Grcija bil 60 na vrvot a padnal na 10 na dnoto. Od druga strana, ubeden sum deka za nekoi akcii na pazarot na kapital vo Makedonija, vo 2008, ke se ispolni ocekuvanjeto na investitorite deka tie firmi ke go rastat svojot biznis vo 2007 so nad 20% porast, a so toa ke raste e cenata na akcijata. No, dopolnitelen faktor za nasa zagrizenost e, i treba da bide, eko¬sistemot povrzan so Berzata. Deneska, ne gledame debata pome|u profesionalcite vo industrijata za rizicite povrzani so investiranje vo domasnite kompanii. Poloso, vo svoja kolumna za eden amerikanski vesnik, Sem Vaknin, gi obvinuva profesionalcite vo Makedonija za soucesnistvo vo trkata za spekulativen profit. Nitu pak gledame transparentno rabotenje na golem del od kompaniite. Problemot so ADG Mavrovo e golem i ke bide katalizator na drugi slicni primeri. Vo nasiot biznis ekosistem, namesto vo kohezija, menadzerite na kompaniite seuste se vo klasna borba protiv investitorite.

Tekstot e objaven vo Forum na 14/12/07