Makedonija vo „Zlatna ludacka kosula”

Minatiot cetvrtok, na 24-ti januari, Ohridska Banka odrza sobranie na akcionerite, megjudrugoto, so cel da se izberat novi clenovi na rakovodnite organi. Glaven vpecatok, normalno, ostavi prisustvoto na visoki funkcioneri na Societe General od centralata vo Pariz, od neodamna glavniot akcioner vo bankata, koi bea na rabotna poseta vo Ohrid. Atmosferata na sobranieto bese neobicna, zemajki go vo predvid faktot deka vo tekot na istiot den maticnata banka vo Pariz objavi deka eden nejzin vraboten napravil zagubi od 5 milijardi evra. Bez razlika na zagubata, mora da se priznae deka samoto prisustvo na ovie lugje vo zaspaniot Ohrid pokrenuva vnatresni emotivni procesi i potiknuva optimizam ne samo za gradot tuku i za drzavata. Prasanjeto e sto e podobro od tocka na gledanje na dolgoroen investitor na Makedonskata Berza-da bide vo racete na finansieri od svetski institucii, ili vo racete na lokalni serifi? Vo istovreme, odgovorot na praanjeto dali Makedonija e del od svetskata ekonomija ili ne, e poveke od jasno. Makedonija e dlaboko vlezena vo t.n. „zlatna ludacka kosula”(golden straitjacket) na Tom Fridman! Imeno, „zlatna ludacka kosula” e metafora so koja toj vo knigata „Leksus i Maslinovo drvo”(The Lexus and the Olive tree) go definira procesot na uniformiranost na sekoja zemja pod dejstvo na globalizacijata i pobedata na edna ideologija-pazarniot kapitalizam, koj zapocnal so Margaret Thatcher vo 1979 godina so vospostavuvanje na privatniot sektor, namesto drzavniot, kako osnova za sozdavanje na ekonomski rast. Ponatamu, politikite na Thatcher, prevzemeni od Reagan, a so padot na Berlinskiot zid, i prevzemeni od recisi site demokratii vo svetot, se povrzani so niska inflacija, odrzuvanje na cenovna stabilnost, kratenje na birokratija, pravenje na balansiran budget, eliminacija na carini i akcizi, odstranuvanje na restrikcii za stranski investicii, odstranuvanje na monopoli vo domasnata ekonomija, promoviranje na konkurencija, deregulacija na pazarite za kapital, namaluvanje na korupcija, otvaranje na moznosta za investiranje doma i vo stranstvo, i sl. E vaka skroena kosula, pomalku ili poveke, e toa to veke 17 godini nie vo Makedonija probuvame da obleceme. Vo taa nasoka, iako nekoi ke kazat deka za nas toj proces ne vazi i deka za mnogumina nasi lideri e potrebna vistinska namesto zlatna-ludacka kosula, sepak Makedonija e povrzana vo golema merka so slucuvanjata na svetskite pazari. Na primer, globalnata kreditna kriza sto poveke od polovina godina gi trese golemite ekonomii, a osobeno bankarskiot sektor, indirektno se preleva kaj nas so nedostatok na konkretni ponudi od t.n. „svetski brend banki” za kupuvanje na Komercijalna, Stopanska Banka Bitola, ili na nekoja druga banka, koi aktivno se izjasnile deka sakaat takva rabota. Znaci nasiot rast na BDP e direktno namalen za brojkite koi mozebi ke bea vkluceni vo statistikata za vlez na stranski direktni investicii vo Makedonija vo 2007, no i vo 2008. I ne samo vo bankarskiot sektor. Skepticite, pak, velat deka golem del od investitorite vo Makedonija od Slovenija i Hrvatska se spekulanti, ili „risk-tejkeri”, i nemaat nikakva povrzanost so globalnite slucuvanja. Zatoa, do nekade drzi tezata deka na naiot pazar za kapital vazat nekoi drugi motivi i ima mnogu mala korelacija so razvienite pazari. No, sepak, t.n. Fridmanovo „Elektronsko krdo”, sto e opis za bezimeni fondovi i lugje koi vlozuvaat i vleguvaat na eden pazar so golema brzina, no isto tolku brzo i gi napustaat nasekade niz svetot, dejstvuva i vo Makedonija. Vo ovoj moment vo Slovenija i vo Hrvatska stravot, predizvikan od odlivot na sredstva od nivnite berzi, a so toa i pagjanje na cenite na akciite, e sentimentot na investitorite. Ottamu, odlivot na kapital na globalnoto „Elektronsko stado” od Hrvatska i Slovenija, po princip na svrzani sadovi e glavna pricina za zastojot na nasata berza. Za uteha, interesno e da se spomne deka ovoj mesec analiticarite na Merrill Lynch objavija deka za 2008 godina ne se tolku interesni t.n. GEM(Global Emerging Markets), vo koj vleguvaat Rusija, Indija, Kina i sl., tuku t.n. pazari na marginite (Frontier Markets), vo koj vsusnost se Hrvatska, Slovenija, Bugarija, Romanija, Estonija, Kazakstan, Ukraina, zemjite od Bliskiot istok, zemji od Afrika, i pazarite vo Vietnam i Sri Lanka.

Tekstot e objaven vo Forum na 01/02/2008