Ne za subvenciite

Spored popularnata Vikipedija, onlajn enciklopedija, zborot subvencija vo ekonomijata znaci finansiska poddrska od strana na drzavata vo forma na davanje na bezpovratni sredstva-grantovi, danocni olesnuvanja, ili podiganje na uvozni barieri preku carini, akcizi, i slicni davacki, sé so cel da se pottikne proizvodstvoto ili kupuvanjeto na odredeno dobro. Vo Makedonija vo izminatite denovi sme bombardirani preku mediumite za opisot na programata na Vladata za subvencioniranje na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj za 2008, no i za godinite sto sledat. Na kratko, Vladata vo ramki na trosocite od budgetot odluci da dodeli subvencii vo vid na grantovi vo iznos od 45 milioni evra vo 2008, a planira da dodeli 70 milioni evra vo 2009, i 100 milioni evra vo 2010 godina. Vo ponovata istorija ova e znacitelno najgolem iznos na subvencii vo zemjodelstvoto vo nasata zemja. Krajnata cel na ovie merki se namaluvanjeto na trgovskiot deficit i na nevrabotenosta. Smetam deka vnesuvanjeto na subvencii na golema vrata pretstavuva golem udar vrz pazarnata ekonomija. Dobivaat zemojdelcite-mala grupa na lugje, no gubat danocnite obvrznici-site. Vsusnost takvi merki na nepovratna pomos na segregirana grupa na industrii se kontradiktorni na politikite na otvoren pazar i vnesuvanje na puls vo ekonomijata, kako na primer ramen danok, kako i na podrzuvanjeto na osnovnite nacela na sloboda na trguvanje. Kakvi pridobivki ke imame site nie-danocni obvrznici, od toa sto Vladata odlucila da casti odredena grupa na lu|e od parite na site nas? Od toa sto moze da se vidi celite na programata za subvencioniranje se mnogu opsti ili so drugi zborovi se sveduvaat na ocekuvanjeto za najdobroto: “ke se zgolemi proizvodstvoto na hrana, ke se zgolemi izvozot na proizvodi so dodadena vrednost, i ke staneme neto izvoznici na hrana”. Kolku pati vo zivotot sme se izgorele od pogresni ocekuvanja i ni se slucilo najlosoto, namesto najdobroto? Pa, videte gi nekoi od firmite sto vo 1998-2000 godina dobronamerno, kako i denesnite najavi, gi “subvencionirase” Tupurkovski vo svojata programa za razvoj. Golem del od tie krediti se potrosija neproduktivno bez nikakov ekonomski benefit na trosok na site nas. Se plasam od eruptivni blanko najavi za pomos. Toa e definitiven izvor za korupcija. Sepak, od edna strana, ovoj poteg na Vladata moze da se oceni kako dobar i na nekoj nacin neminoven, zemajki vo predvid deka site nasi sosedi, a i poveketo zemji vo razvieniot svet, se naoruzani so slicni mehanizmi za zastita i stimuliranje na domasnoto proizvodstvo na hrana. Dopolnitelno, ziveeme vo godini vo koi berzanskata cena na hranata, voopsto, od pcenica, pcenka, jacmen, do gradinarski kulturi, znacitelno se zgolemuva a so toa taa pretstavuva opasnost za standardot na ziveenje na naselenieto. Treto, Makedonija e edinstvena zemja vo regionot, osven Albanija i Kosovo, vo koja se uvezuvaat golemi koliciini na osnovni prehranbeni produkti kako na primer mleko, meso, i zitarici. Istotaka, nie se deklarirame kako zemjodelska zemja samo na hartija, a vo realnost sme neto uvoznici na hrana. Bez razlika na seto toa, treba dosledno da ja sledime politikata na drasticni reformi vo ekonomijata. Estonija pod vodstvo na Mart Laar ne stana “Balticki tigar” so subvencii, tuku so otvoranje na ekonomijata.

Milton Friedman, nobelovec i spored mnogu najvlijatelniot ekonomist vo 20 vek , vo svojata kniga “Sloboda na izbor”(Free to choose), gi propagira politikite na “Laissez-faire”, ili da se ostavi pazarot da si go napravi svoeto. Estonija gi pozajmi ideite na Fridman i na Avstriskata ekonomska skola i dojde do prvite mesta na ranglistata na Transparency, Heritidge, i UNDP. Tie idei na slobodni pazari, generalno, gi gledaat subvenciite kako pogolema steta otkolku korist. Zatoa, treba da sme uvereni vo toa sto go pravime, i da go izrabotime do kraj. Site odalecuvanja vo odnos na reforskata agenda se loso za Makedonija. I dali vsusnost Vladata i Premierot vleguvaat vo zamkata na „i volkot sit i ovcite na broj!”, bidejki vo realniot svet, ekonomski e nevozmozno da gi zadovolis site. Krajno, ako imame ekstra pari vo nasiot budget, togas dosledno na reformatorskata politika treba dopolnitelno da gi namalime danocite, znacitelno da go namaluvame drzavniot aparat, i da gi ottrgneme site administrativni i koruptivni barieri. Vladata treba da se trgne od igranjeto vo ekonomskoto pole za natprevar i da gi ostavi najdobrite, individualci i firmi, da prosperiraat i da ne izvlecat od ovaa kal.

Ovoj tekst e objaven vo Forum na 11/01/2008