Tronozec

Vo dekemvri mesec 2007 godina vo Makedonija za prvpat se pojavija korporativni obvrznici, ili dolznicki hartii od vrednost, koga ProKredit Banka dobi dozvola za emisija od strana na Komisijata za hartii od vrednost. Za malo potsetuvanje, obvrznicite se mnogu pofleksibilni vo odnos na kreditite kako sredstvo za pribiranje na pari, bidejki izdavacot, vo ovoj slucaj ProKredit, e klucen faktor sto odlucuva za definiranje na nacinot i rokovite na vrakanje na sredstvata. Isto taka, obvrznicite moze da gi kupuvaat mnogu investitori(sto ne e slucaj so obvrznicata na ProCredit) koi sto ponatamu mozat da trguvaat so istite, i na toj nacin da obezbedat likvidnost i moznost za prodavanje na hartijata pred dospevanje. Toa e cekor za pozdravuvanje i definitivno cekor napred vo razvojot na finansiskiot sistem, krvotokot na nasata drzava. Spored Tom Fridman, poznatiot kolumnist na Njujork Tajms, obvrznicite se istotolku vazni za ravojot na edna ekonomija kako i bankarskite krediti. Ponatamu, pazarot na kapital e toj sto gi osloboduva pretpriemacite od stegite na bankite, i go demokratizira finansiskiot sistem. Dopolnitelno, toj smeta deka edna moderna ekonomija i drzava koja sto saka da ima zgolemen standard na ziveenje treba da nastojuva da ima t.n. pristap na „tronozec”. Imeno, tronozecot se sostoi od opciite pomegju bankarski krediti, obvrznici i akcii. Da ilustriram, vo razvienite ekonomii postojat tri nacini preku koi stabilnite kompanii mozat da zemat pari za rast i razvoj: preku zadolzuvanje vo banka, preku prodavanje na hartii od vrednost-akcii i udeli, i preku izdavanje na obvrznici. Vo Makedonija, od druga strana, iako imame preduslovi, veke podolgo vreme kompaniite go koristat kreditiranjeto kako edinstvena moznost. Dodeka na Berzata recisi i nema kompanii koi izdavaat novi emisii na akcii za dopolnitelen razvoj, a za obvrznici i ne stanuva zbor. Ima nekolku pricini za vakviot razvoj na nasiot finansiski sistem. Na primer, postarite kompanii bea naterani preku nepriroden proces da se izlozat na pazarot na kapital vo devedesetite godini preku kotiranje na nivnite akcii na Berza, i sega gledame kontradiktoren proces kade sto menadjmentot namesto da pribira novi pari za razvoj preku novi akcii, tie otkupuvaat postoecki akcii nekogas i preku zadolzuvanje so krediti. Dopolnitelno, kamatite na drzavnite dolznicki hartii, a so toa i bankarskite kamati na depozit se seuste na visoko nivo sto predizvikuva visoka stapka na kamata sto treba da ja nosat potencijalnite obvrznici sto e los parametar za izdavacot. A, istotaka, nemame „konji za trka”, bidejki mnogu malku firmi sakaat, i neznaat, da bidat brzorastecki sampioni. Vo istovreme, vo Makedonija vo bankarstvoto imame edna od najstabilnite, najprofitabilni i najbrzorastecki industrii. No, da ne zaboravime deka bankarstvoto vo Makedonija e vo dominacija na tri golemi igraci(Komercijalna, Stopanska i Tutunska) sto doveduva do konformizam i zabaveno liberaliziranje na cenite na nivnite proizvodi. Frustracijata na Ministerot za Finansii, Trajko Slavevski, vo nasoka na ovaa pojava e za respekt. Zatoa, ovozmozuvanjeto na razvoj na pazarot za korporativni obvrznici, i potiknuvanjeto na kompaniite da se finansiraat preku izdavanje na akcii na Berzata se procesi sto se bitni za site nas. Treba da se vidat primerite na Singapur i Hong Kong, koi preku drzavna intervencija nametnale da se razvivaat pazarite za obvrznici samo so cel da im ovozmozat na svoite domicilni brzorastecki pogolemi kompanii nacin za pribiranje na dolgorocen kapital vo sinhronizacija so realnite potrebi za dolgogodisen razvoj. Toa e alternativa na bankarskite krediti koi se porestriktivni. Korporativnite obvrznici se moznost i za stedacite, dali individualno ili preku clenstvo vo penziski i investiciski fondovi, da se izlozat na dopolnitelen izvor za zarabotka. Vo Makedonija, na primer, deneska nema dolznicki finansiski instrument so rocnost nad 10 godina, a ima investitori, kako Penziskite fondovi, koi sakaat da investiraat vo hartii i so pogolema rocnost(20 godini). Obvrznicite nosat i zgolemena transparentnost na kompaniite. Primerot za ADG Mavrovo e svez kaj site nas i pobuduva gorcina. Takov primer e tesko da se sluci kaj kompanija koja sto celi da bide lider vo razvojot na nasata ekonomija garantirajki gi site obvrski kon investitorite. Pazarot vo drzavata treba da gi nagradi nasite idni lideri-kompanii preku ovozmozuvanje na otvoreni i atraktivni mehanizmi za pribiranje na kapital za razvoj nadvor od granicite. killthetradedeficit.com.mk

Tekstot e objaven vo Forum Magazin na 18/01/2008