Diktatura na talenti

Povrzano so nacinot na vodenjeto na zavrsniot cin na pregovorite za naseto megjunarodno ime mozat da se napravat mnogu paraleli so vodenjeto na biznis vo Makedonija. Glavniot zaklucok sto moze da se izvlece e ekstremno niskoto nivo na podgotvenost na samite akteri, zaedno politicarite i biznis liderite, za vodenje na „d’affaires” vo eden globalen svet. Na primer, vo politikata vo ovoj sudbonosen period na nasiot narod i drzava nie sme ostaveni na lugje koi ne se na isto nivo so svoite sogovornici. Adamantios Vassilakis, grckiot pregovarac, spored soopstenija za javnosta vo ON, ima kariera od recisi cetirieset godini vo diplomatijata. Toj bil del od grckata ambasada vo Tirana vo dalecnata 1975 godina. Ponatamu vo karierata vo ramki na Ministerstvoto za nadvoresni raboti se fokusiral na Istocna Evropa i SSSR vo vreme na ladnata vojna, i ucestvuval vo rabotata na NATO. Stanuva glaven konzul na Grcija vo San Francisko, eden od trite najgolemi finansiski centri vo SAD, vo 1985 godina. Vassilakis e del od grckata misija vo ON vo New York od 1991 godina, a krunata na svojata kariera ja pravi kako postojan pretstavnik na Grcija vo OON so pocetok vo 2002 godina. Vo taa nasoka, stanuva jasno zosto onoj govor na teloto kaj nego koga go gledame na televiziskite ekrani zraci so samodoverba, komfort vo sopstvenata koza, i kontrola nad situacijata. Voopsto ne treba da se spomnuvaat impozantnite biografija i dostignuvanja na Theodora "Dora" Bakoyannis , edna od 100-te najmokni zeni na svetot spored magazinot Forbes. Vo biznisot, od druga strana, istotaka ziveeme vo svet kade nema slucajnosti. Vo Kina, na primer, vodacite na site kompanii se biraat spored tocno odreden kluc baziran na zaslugi i kvalitet. Nivniot izbor i filtracija na kadri e po Darvinisticki princip, samo najdobrite odat ponatamu. Roditelite i posirokata familija na sekoe dete vo Kina uste od najrani godini im instaliraat operativen sistem na vrednosite na Konfucie, na hierarhija i naporna rabota. Vo toj ekstremno naporen i elitisticki sistem se sozdavaat kadri koi utre ke treba da se borat so slicnite od Amerika, Japonija i Indija. David Brooks, ugleden kolumnist na New York Times, ovoj porces go vika „Diktatura na talenti”. Kade e Makedonija vo toj biznis svet? Za kakva hierarhija govorime vo nasata zaednica, kade sto sekoj mlad covek so odelo od Zara i temni naocari smeta deka moze da bide menagjer. Od druga strana, najgolemoto dostignuvanje na nasata biznis zaednica e Biznis uciliste vo Solun, dodeka za grckata elita se Harvard i Oxbridge. Deneska najdeficitarna rabotna pozicija vo Makedonija e onaa na menagjer(direktor), kako vo biznisot taka i vo politikata. No, menagjerot po definicija treba da ima iskustvo, da izleze kako najdobroto od eden hierarhiski sistem, i da zraci so integritet i etika. Vo mojata profesija, investicii i upravuvanje so fondovi, vo svetot postoi opsto priznaena titula CFA(sertifikuvan finansiski analiticar). Istata, vo 2008 godina ke probat da ja dobijat nad sto iljadi lugje od site delovi na svetot. Vo Makedonija, stariot kov na direktori vo finansiskiot sektor ne znaat za sto stanuva zbor. Nevozmozno e so takvi lokalni sfakanja na segasnite lideri vo politikata i biznisot da odime napred i da gi dobivame bitkite na veke izramnetoto pole za natprevar pomegju narodite. Iako, smetam deka denesnoto vreme e vreme na edinstvo i trezvenost, a ne vreme za kritika. Davam poddrska na site nasi lideri koi ke treba da donesat razumni odluki vo ovie denovi. Sepak, smetam deka vo vreme na golemi prelevanja, buri, se slucuva kreativna destrukcija, a so toa i napredok. Ekonomistot Joseph Schumpeter e toj sto ja vnesuva terminologijata na „kreativna destrukcija” kako definicija za dobrata strana na kapitalizmot. Jas veruvam vo toj slobodarski duh na inovacija i progres. Makedonija treba da izleze kako podbednik od ovaa bura, no najveke za sebe si. Kreativnata destrukcija, na primer, ja baram vo samite politicki partii. Zarem ne e vozmozno istite da finansiraat del od svojata mlada krv za da moze da se skoluva na najprestiznite univerziteti vo Evropa i SAD.
--------------------------------------------------------------------------------
Dan Doncev e edinstven primer na politicar vo Makedonija, koj sto otide da se obrazuva na Harvard Kenedi Institutot za Drzavna politika. Toa e kolosalno pomestuvanje na oskite vo domasniot politicki mozok i e primer za istoriskite citanki i za site onie koi se bavat so politika i biznis. Treba da se pozdravi Gruevski za vnesuvanje na idejata za Harvard(Mizo), Univerzitetot na Pensilvanija (Samak), Kornel(Taskovik), i Emori(Trenkoski, postariot), vo naseto sekojdnevie. I toj potez e za istorijata. No, da ne zastaneme tuka, da vovedeme sistem na zaslugokratija i diktatura na talenti, kako vo politikata taka i vo biznisot.