Kurtovska Kapija

Kako sto zemjodelcite imaat sezona na berenje na piperkata „kurtovska kapija” sekoj septemvri, taka i berzata ima sezona na finansiski rezultati. Se naogjame vo nea. Minatiot petok, na 29-ti fevruari, recisi site od kotiranite akcionerski drustva pocnaa da gi objavuvaat nerevidiranite bilansi na uspeh. Nerevidirani bilansi na uspeh ne se nisto poveke otkolku otcet za najosnovnite tri „pazardziski” esapi: promet, trosoci i profit. Tie se nervidirani bidejki se ceka usvojuvanjeto na zavrsnata smetka i izvestajot na revizorot na akcionerskite sobranija na sekoja od kompaniite, sto treba da se sluci vo mesecite mart, april i maj. Vo najgolem broj od slucajite, nerevidiranite finansiski brojki se isti kako i revidiranite, so cesni isklucoci kako na primer Teteks i Toplifikacija. Pozitivna vest e toa sto nasite kompanii, ako gi zememe kako reprezentativen primerok kompaniite vo berzanskiot indeksot MBI-10, go rastat prometot i profitot vo 2007 godina koga se sporeduva so 2006 godina. Zbirniot profit na tie deset kompanii od indeksot im raste za 15% vo odnos na prethodnata godina. Ako go konsultirame legendarniot Peter Lynch, portfolio menadzerot poznat po svojot ogromen uspeh vo oploduvanjeto na parite na investiciskiot fond Fideliti Magelan vo osumdesetite godini od minatiot vek so ostvaren prosecen prinos od nad 20% na godisno nivo vo period od 13 godini, togas, bi zaklucile deka nasite kompanii se na dobar pat i se blisku do klasifikacijata na „brzo-rastecki”. Brzo-rastecki kompanii, spored Lynch, se onie kompanii sto se razvivaat so porast od nad 20% od godina za godina vo period od najmalku pet godini po red. No, jas ne bi se nadeval na dostignuvanje i nadminuvanje na toj rast na profitot vo 2008 godina kaj nasite kompanii. Vo istovreme, ako gi analizirame zbirnite vrednuvanja na site kompanii od MBI-10, togas mozeme da zaklucime deka vrednuvanjeto na kompaniite na Makedonskata Berza se doblizuva do nekoe realno nivo. Imeno, deneska nivoto na cenata na akciite vo odnos na profitite, ili klasicniot p/e koeficient, vo Makedonija na MBI-10 (sostaven od akciite na Alkaloid, Beton, Granit, Komercijalna Banka, Makpetrol, Makstil, Stopanska Banka Bitola, Toplifikacija, TTK, i Teteks) so vklucuvanje na najnovite finansiski rezultati e na nivo od 27. Ovoj koeficient dava moznost za ocenka dali eden pazar na kapital e preskap ili pak e korektno vrednuvan. So drugi zborovi, vo Makedonija se ocekuva deka ke treba da pominat 27 godini, so pretpostavka za konstanten profit, da si gi vratis parite od investicijata. Vo istovreme, P/E koeficientot se sporeduva i so nivoto na porast na profitite sto investitorite gi ocekuvaat vo idnina. Za ilustracija, nivoto na P/E koeficientot pokazuva deka investitorite na Makedonskata Berza ocekuvaat okolu 30% porast na profitite vo slednite godini. Iako, nekoj ke kaze deka P/E koeficientot vo avgust i septemvri 2007 godina dostigna blisku do 50, i zatoa deneska cenite na akciite na nivo od 27 se dovolno diskontirani za da bidat atraktivni. Sepak, smetam deka tie dve pretpostavki za tolkuvanje na P/E na Makedonskata Berza se neosnovani. Seuste ima prostor za pa|anje na cenite na akciite, ne samo kaj nas, tuku i vo sosednite zemji, kako i vo nekoi od razvienite pazari. Na primer, P/E koeficientot vo Zagreb za Krobeks e 20 a vo Srbija Belex e 37, dodeka vo Germanija e 11. Vo istovreme, interesno e sto berzanskiot indeks MBI-10 e seuste pod golem pritisok. Na 4-ti mart, absolutnata vrednost na indeksot iznesuvase 6.902 poeni sto e za poveke od 10% korekcija vo sporedba so pocetokot na 2008 godina. No, ako go sporedime indeksot so 31 avgust so rekorden iznos od 10.052 indeksni poeni, togas korekcijata ili namaluvanjeto e za golemi 30%. Za ilustracija, vo ovoj berzanski pad vrednosta na pazarnata kapitalizacija na desete kompanii od MBI-10 se izbrisa za golemi petstotini milioni evra vo vrednost. So drugi zborovi, vrednosta na zbirot na site 10 kompanii od indeksot deneska e edna milijarda i sto milioni evra, a za razlika od toa, vo septemvri mesec minatata godina go dostigna vrvot so iznos od edna milijarda i sestotini milioni evra. Pazarot za kapital e baziran na idni ocekuvanja na investitorite. Vo taa nasoka bi ja tolkuval nelogicnosta sto deneska Granit pravi duplo pogolem profit od Makpetrol, a vo istovreme ima duplo pomala vrednost.