Berzata vo borecka „touché” pozicija

Vrednosta na pazarnata kapitalizacija na site kompanii sto kotiraat na oficijalniot Pazar na Makedonskata Berza izgubi nad 700 milioni evra vo vremenskiot period od pocetokot na septemvri minatata do krajot na januari ovaa godina. Toa e vrednost sto e pogolema za iznosot na site stranski investicii sto vlegoa vo Makedonija vo periodot od izminatite 3 godini. Iako toa e zaguba samo na hartija za mnogumina sto ja cuvaat svojata investicija i ne ja prodavaat, ovoj proces e laden tus za optimizmot sto se javi ne samo vo biznis krugovite tuku i vo makedonskoto opstestvo. Najznacajno e toa sto makedonskiot pazar za hartii od vrednost se pokaza kako mnogu nelikviden, a so toa i rizicite za investiranje vo akcii znacitelno se zgolemija. Da ne go zaboravime i politickiot rizik sto od godina za godina samo se zgolemuva. Periodot sto doagja ke bide isklucitelno vazen za razvojot na pazarite za hartii od vrednost vo Makedonija. Kako i sekogas vo nasata istorija, nie sme vo racete na investitorite od nadvor. Tie ke odlucat kako ke se odmota klopceto. Site znaeme deka investitorite od Slovenija i Hrvatska se osnovnite dvigateli na cenite na akciite. No, vo 2008 godina so datum od 12.02 berzanskite indeksi, kako osnoven indikator za dvizenjeto na cenite na akciite, vo Slovenija se padnati za 16%, dodeka vo Hrvatska za nad 20%, samo vo periodot sporedeno so nivniot iznos na krajot od 2007 godina. Takov normalen pad na cenite, vnese strav kaj investitorite vo tie dve drzavi. Vo vreme na globalizacija, ovoj negativen proces e direktno povrzan so padot cenite na berzite na razvienite pazari kako rezultat od visokata verojatnost za recesija vo SAD, motorot na svetskata ekonomija. Zatoa, kako glaven inicijator na padot na cenite vo Slovenija i Hrvatska se citiraat prodazbite na akciite od strana na stranskite investitori kaj niv, no pred se povrzani so Avstriskite banki posrednici. I toa e normalen proces vo koj domasniot investitor pri zgolemni rizici na pazarite prvo se zastituva od eventualni zagubi so prodavanje na svoite investicii vo tugji porizicni pazari. Vo sistem na svrzani sadovi, Evropjanite prodavaat Slovenecki i Hrvatski akcii, dodeka Hrvatite i Slovencite prodavaat Makedonski akcii. Taka, vo mesec januari vo 2008 godina imame vidliva razlika vo iznosite na kupuvanja i prodazbi na stranskite institucii na Makedonskata Berza, so neto odliv na pari. Interesno e da se zabelezi deka za prv pat vo istorijata na Berzata minusot go popolnuvaat domasnite institucionalni investitori kako na primer osiguritelni kompanii, penziski, investiciski i privatni fondovi. No, za toa potoa. Vo takvi uslovi na namalen interes od stranstvo ponudata na akciite na nasata berza e neznacitelna. So drugi zborovi, dokolku eden pogolem institucionalen investitor od Hrvatska, na primer FIMA, saka da gi prodade svoite akcii vo Teteks, deneska, toa e prakticno nevozmozno. Ednostavno nevozmozno. Prvo, nema dovolno investitori na kupovna strana. Vtoro, za razlika od razvienite pazari vo Makedonija nema t.n. „market-mejkeri” na domasniot pazar za akcii, koi po pravilo mora da imaat zaliha i da obezbedat kupuvanje vo ovaa situacija, a so toa se dobar mehanizam za nadminuvanje na vakva realna prepreka. Krajno, cenata ke treba dramaticno da se koregira za da predizvika interes kaj kupuvacite. Ovoj kraen primer e od isklucitelen rizik za Makedonskata Berza za 2008 godina. Zatoa sto ako stranskite investitori dojdat do zaklucok deka za da gi prodadat svoite pozicii vo golem del od makedonskite kompanii na Makedonskata Berza tie ke treba prakticno da gi rasprodatat istite, togas dolgorocnite stranski investitori ke se povlecat od nasiot pazar za hartii od vrednost. Ke ostanat samo spekulanti i somnitelni faci od stranstvo. Komisijata za hartija od vrednost vo takov razvoj na nastanite ke ima polni race rabota. No, domasnite dolgorocni investitori kako najgolemi ucesnici na pazarot ke bidat patosirani, ili vo borecka „tus” pozicija.