Razgolena svetska ekonomija i nie

Odgovorot na prasanjeto dali Makedonija e del od svetskata ekonomija a so toa i del od globalnata ekonomska kriza, ili ne, e poveke od jasno. Makedonija e dlaboko vlezena vo t.n. „zlatna ludacka kosula” na Tom Fridman! Imeno, „zlatna ludacka kosula” e metafora so koja toj, vlijatelen kolumnist vo NJu Jork Tajms, vo knigata „Leksus i Maslinovo drvo” od krajot na devedesetite, go definira procesot na uniformiranost na sekoja zemja pod dejstvo na globalizacijata i pobedata na edna ideologija-pazarniot kapitalizam, koj zapocnal so Margaret Tacer vo 1979 godina so vospostavuvanje na privatniot sektor, namesto drzavniot, kako osnova za sozdavanje na ekonomski rast. Ponatamu, politikite na Tacer, paralelno i na Regan, a so padot na Berlinskiot yid i na site liberalni demokratii vo svetot, se povrzani so niska inflacija, odrzuvanje na cenovna stabilnost, kratenje na birokratija, pravenje na balansiran budget, eliminacija na carini i akcizi, odstranuvanje na restrikcii za stranski investicii, odstranuvanje na monopoli vo domasnata ekonomija, promoviranje na konkurencija, deregulacija na pazarite za kapital, namaluvanje na korupcija, otvaranje na moznosta za investiranje doma i vo stranstvo, i sl. E vaka skroena kosula, pomalku ili poveke, e toa sto veke 17 godini nie vo Makedonija probuvame da obleceme. No, od druga strana, deneska vo vreme koga kolabira osnovata na sistemot vo SAD se javuva debatata dali toj otvoren liberalen kapitalizam e pogresno voden preku politika na kontinuiran budgetski deficit, pregolema deregulacija i nedostatok na drzavna supervizija vo finansiskiot sektor, a vo istovreme i odrzuvanje na niski danoci za vreme na vojna. Duri se odi i dotamu, sistemot vo Kina, pred se, da se sporeduva kako podobra opcija za biznis prosperitet vo denesni uslovi. Bez razlika na krizata, koga pravilno voden, moderniot kapitalizam e otporen na teskotiite na vremeto. Nekoi ke kazat deka za nas toj proces na standardizacija ne vazi i deka za mnogumina nasi lideri e potrebna vistinska namesto zlatna-ludacka kosula, sepak Makedonija e povrzana vo golema merka so slucuvanjata na svetskite pazari. Na primer, globalnata finansiska kriza sto poveke od edna godina gi trese golemite ekonomii, a osobeno bankarskiot sektor vo Evropa vo poslednava nedela, indirektno se preleva kaj nas so nedostatok na konkretni ponudi od t.n. „svetski brend banki” za kupuvanje na golema banka vo Makedonija. Dopolnitelno, dve od trite najgolemi banki vo Makedonija se pod direkten udar na potencijalni restrikcii vo odnos na kreditiranjeto kaj svoite maticni kuki zemajki gi vo predvid najnovite slucuvanja vo bankarskiot sektor vo EU. Znaci nasiot rast na BDP e namalen za brojkite koi ke bea vkluceni vo statistikata za vlez na stranski direktni i indirektni investici vo Makedonija vo 2007, 2008, i vo 2009. I ne samo vo bankarskiot sektor. Deneska sme svedoci deka namaluvanjeto na cenite na surovinite na svetskite berzi direktno vlijaat vrz del od izvozniot potencijal na nasata ekonomija. Vsusnost, se slucuva dupli udar na namaleni naracki i namaleni ceni kaj Makstil, Feni, Silmak i sl. Inflacijata e istotaka posledica na svetskite dvizenja. Skepticite na visinata na ucestvoto na globalizacijata vo Makedonija, pak, velat deka golem del na primer od berzanskite investitori od Slovenija i Hrvatska se spekulanti, ili „risk-tejkeri” od lokalen karakter, i nemaat nikakva povrzanost so globalnite slucuvanja. Zatoa, do nekade drzi tezata deka na nasiot pazar za kapital vazat nekoi drugi motivi i ima mnogu mala korelacija so razvienite pazari. No, sepak, t.n. Fridmanovo „elektronsko krdo”, sto e opis za nekogas nevidlivi fondovi i lu|e koi vlozuvaat i vleguvaat na eden pazar so golema brzina, no isto tolku brzo i gi napustaat nasekade niz svetot, dejstvuva i vo Makedonija. Vo tekot na 2008 godina vo Slovenija i vo Hrvatska stravot, predizvikan od odlivot na sredstva od nivnite berzi od pogolemite svetski investitori, a so toa i pa|anje na cenite na akciite, e sentimentot na investitorite. Ottamu, odlivot na kapital na globalnoto „elektronsko stado” od Hrvatska i Slovenija, po princip na svrzani sadovi e glavna pricina za pa|anjeto na nasata berza. Krajno, resavanjeto na sostojbite vo nasata ekonomija e kompleksna rabota, ili ravenka so poveke nepoznati. Taka, i vo slucaj ako se drzime doslovno do veke provereni reformi od drugi komparabilni zemji, kako na primer Estonija, sekogas postoi realniot udar na globalnite ekonomski slucuvanja sto moze da ja zamrsi situacijata na kratok rok. Paradoksalen e faktot deka iako nie ja skroivme i oblekovme kosulata, EU i SAD ja soblekoa, pa taka vo ovoj moment, ni pretstavuvaat edna od preprekite vo vospostavuvanje na nasiot odrzliv rast na dolg rok.