Kreativna destrukcija

Priznatiot Avstriski ekonomist Jozef Schumpeter, vo prvata polovina od minatiot vek, ja vnesuva terminologijata na „kreativna destrukcija” kako definicija za dobrata strana na kapitalizmot. Toa e procesot na pazarna ekonomija i bezpostedna borba pomegju kompaniite i ekonomiite. Nekoj prezivuva, dodeka drug umira, no na krajot se ragja nesto novo i se sozdava dodadena vrednost. Vo ovoj moment svetot e vlezen vo t.n. „perfektna bura” kade sé sto moze da odi naopaku, odi naopaku. No, spored sledbenicite na Schumpeter, tekovnata svetska ekonomska kriza moze da se tolkuva kako pozitiven proces na „kreativna destrukcija”. Isto i vo Makedonija. Ova vreme na golemi prelevanja, buri, ne treba da ne plasi, tuku da ne obedini vo ubeduvanjeto deka i kaj nas moze da se slucuva kreativna destrukcija, a so toa i napredok. Na primer, vo Makedonija se sozdavaat preduslovi za mnogu poseriozno tretiranje na procesite na menadgment, liderstvoto i organiziranjeto kako vo biznisot taka i vo politikata. Istotaka, nasite kompanii vo ovoj moment imaat nepovtorliva moznost za razvoj na biznisot na Kosovo. Kako negativna strana, glavniot zaklucok sto moze da se izvlece e niskoto nivo na podgotvenost na samite akteri, zaedno nasite politicari i biznis lideri, za vodenje na „d’affaires” vo eden globalen svet. Za ilustracija, vo politikata vo ovoj sudbonosen period na nasata drzava nie sme ostaveni na lugje koi ne se na isto nivo so svoite sogovornici. Adamantios Vasilakis, grckiot pregovarac, spored soopstenija za javnosta vo ON, ima impozantna kariera od recisi cetirieset godini vo diplomatijata. Vo biznisot, od druga strana, istotaka ziveeme vo svet kade nema slucajnosti. Vo Kina, na primer, vodacite na site kompanii se biraat spored tocno odreden kluc baziran na zaslugi i kvalitet. Nivniot izbor i filtracija na kadri e po Darvinisticki princip, samo najdobrite odat ponatamu. Roditelite i posirokata familija na sekoe dete vo Kina uste od najrani godini im instaliraat operativen sistem na vrednosite na Konfucie, na hierarhija i naporna rabota. Vo toj ekstremno naporen i elitisticki sistem se sozdavaat kadri koi utre ke treba da se borat so slicnite od Amerika, Japonija i Indija. Dejvid Bruks, ugleden kolumnist na Newjork Tajms, ovoj proces go vika „Diktatura na talenti”. Sto se menuva vo Makedonija? Se poveke i poveke se razmisluva za adaptiranje na modernite biznis praktiki na lokalni uslovi i nivno koristenje za razvoj na novi pazari kako Kosovo i Albanija. Deneska najdeficitarna rabotna pozicija vo Makedonija e onaa na menaxer, bez razlika dali izvrsen ili onoj na vtoro nivo. No, menaxerot po definicija treba da ima iskustvo, da izleze kako najdobroto od eden hierarhiski sistem, i da zraci so integritet i etika. Toj proces e mnogu tezok i dolgorocen. Gradenjeto na vistinski menadgeri e na pocetok kaj mnogu kompanii vo Makedonija i treba da se poddrzi. Nesomneno, najgolemiot faktor za rast i razvoj na edna organizacija, pa i na drzava e coveckiot faktor i interakcijata na istiot vo ramki na sopstveniot mehanizam. Jim Kolins, menaxment guru od Kalifornija, vo svojot biznis bestseler „Od podobri kon najdobri” dava osvrt tocno na ovie predispozicii kako najvazni za edna kompanija ne samo da bide dobra, tuku najdobra. Toj veli deka pobitno e da se odgovori na prasanjeto Koj ke bide del od timot(kompanijata), pred da se posvetime na prasanjeto Sto tocno timot ke pravi. Ironicno, no rabotite ke si dojdat na svoe, pa taka zavzemanjeto na liderskata pozicija na 30 godini vozrast ke bide dalecno minato, a ke se vratime na cenenje na „stara koska”. Krajno, vo ovoj Sampeter moment na slobodarski duh na inovacija i progres, izniknat od previranja i buri, nie imame sansa da izlezeme kako pobednici nad samite nas.