Sto se sluci so Island? Lekcii za Makedonija.

Deneska sme svedoci na seriozno krvavenje po svetskite ekonomski kaldrmi. Najnov slucaj na krizen menadgment e Ukraina. Izminatiot vikend, MMF odobri stend-baj aranzman vo iznos od 13 milijardi evra za taa zemja. Klucen faktor e nestabilnosta na domicilnata valuta predizvikana od nenadejno otvoranje na golem jaz vo deficitot na tekovniot bilans. Pokraj nestabilnosta na nekoi od bankite, vo Ukraina najgolem faktor za nestabilnost e pagjanjeto na cenata na celikot na svetskite berzi, koj e najgolem izvozen adut na zemjata. Gragjanite na Ukraina, pouceni od slicni iskustva vo minatoto, navalija na bankite i konvertiraat kolku mozat poveke grivnji, lokalna valuta, vo evra i dolari. Taka, vrednosta na valutata e namalena za 20% od pocetokot na septemvri ovaa godina. Drzavata intervenira na devizniot pazar no sega za sega bez mnogu uspeh. Od drugata strana na spektarot se naogja Island. Island e ekonomija so 304 iljadi ziteli i 20 milijardi dolari vo bruto domasen proizvod(Makedonija ima 8 milijardi dolari BDP). Vo Island, so demokratizacijata na finansiskite pazari vo svetot vo poslednite 20 godini, se slucuva inzvoreden rast na domasniot bankarski sistem. Istiot bil ostaven na milost i nemilost na G-din Pazar. Taka, toj trend na globalizacija na finansiskite pazari doprinesuva vo Island da se liberalizira pazarot vo 2002 godina, i trite najgolemi banki da gi opustat svoite remeni, da davaat lesni krediti, a so toa bankarskiot sistem da dozivee desetkraten rast vo aktivata za 5 godini. Centralnata banka imala visoki kamatni stapki za svoite kamatni sidra( i do 15%), dodeka privatnite banki ponudile atraktivni kamatni stapki na depoziti za stranski drzavjani i institucii(Avstriskite banki se so izlozenost od 3 milijardi evra vo Island, Kako e vozmozno da se izjavuva deka Rajfajzen ke vleguva vo Makedonija!?). Za ilustracija, samo vrz osnova na davanje na internet bankarska usluga za depozit so 5,45 kamatna stapka, kompanijata Icesave.co.uk, del od edna od najgolemite 3 banki, privlekla 7,8 milijardi dolari od nad 300 iljadi Britanci. No, vo mesec septemvri 2008, so zamrznuvanje na kreditnata aktivnost na svetskata finansiska masinerija, bankite vo Island se naogjaat vo situacija kade sto nemozat da dobijat kratkorocni zaemi za da isplatat odredeni obvrski. Vo tie momenti na stres, drzavniot vrv na Island, vklucuvajki go i guvernerot na Centralnata banka, pravat ogromni liderski greski. Ne i davaat pomos na prvata banka koja pobarala kratkorocen zaem! A so toa, se slucuva i najlosoto, bankite stanuvaat nesolventni na kratok rok. Vo istovreme, od septemvri mesec do deneska, vrednosta na lokalnata valuta-krona, dramaticno pagja za 40%. Vo ovoj moment, lokalniot devizen pazar e celosno zapren. Paralelno, ovoj nadolen vrtlog na klucnite finansiski parametri e zgolemen so namaluvanje na kreditniot rejting na drzavniot dolg od strana na megjunarodnite kreditni agencii. Kako kraen efekt na gorenavedenoto, drzavata gi nacionalizira site tri banki. Deneska, vo Island, spored informaciite od svetskite mediumi, krizata ne e veke finansiska tuku ekonomska. Centralnata banka gi ima zemeno koncite vo svoi race i gi pravi site neophodni bankarski uslugi. Strancite i golem del od lokalcite nemozat da kupat devizi. Drzavata sekojdnevno pravi aukcii na mali 25 milioni evra za da moze da se snabdi pazarot so neophodni zalihi na hrana, lekovi, i energensi. Se slucuva hiperinflacija, a se ocekuva pad na BDP od 10% vo tekot na slednite 12 meseci. Za da se stavi kraj na ovoj krah preku stabilizacija na finansiskiot sistem i kursot, deneska Island bara spas od MMF i od prijatelskite Skandinavski zemji. Makedonija, za sreka, ne se naogja nitu priblizno vo vakov splet na nastani. Nasiot bankarski sistem e stabilen i nemame premnogu zadolzuvanja i obvrski kon stranski doveriteli. No, se postavuva prasanjeto dali e mozno ekstremno crno scenario za Makedonija? Konceptot na „Crn Lebed”, obraboten preku bestselerot na Nasim Taleb, e metafora za nesto sto vo ekonomskata realnost e vozmozno scenario, iako so mala statisticka verojatnost. Pogledete go Island kako scenario na „Crn Lebed”. Imeno, sto ke se sluci so makedonskata ekonomija dokolku stane sledniot koktel, zaedno vo eden moment: cenata na metalite pagja i ponatamu, narackite za tekstilni proizvodi se prepolovat, transferot na privatni pari od stranstvo padne uste poveke, kreditnata izlozenost na naselenieto prodolzi da se zgolemuva so isto tempo, stranski direktni investicii zastanat, portfolio investicii se povlekuvaat, prilivite vo budgetot se namalat? Sto ako trgovskiot deficit nadmine 1,5 milijardi evra, a minusot na tekovnata smetka dostigne 5 pati pogolema vrednost vo 2008 vo odnos na 2007 godina? Po priroda casata ja gledam polupolna, no iskustvoto od tekovnata kriza pokazuva deka treba da se razrabotat site mozni crni scenarija od strana na drzavniot vrv.

Meckin son

Izminatiot period od nekolku nedeli donese negativni tektonski potresi na Makedonskata berza. Kazano vo berzanski termini sekoj pad na berzata od nad 20 procenti vo kratok vremenski period e t.n. “market crash” ili pazaren krah. Vo Makedonija, soglasno najnovite slucuvanja na pazarite za kapital vo regionot i svetot ima berzanski krah i treba da se ocekuva dlabok zimski son za Berzata. Ovaa konstatacija moze da se potkrepi so tezite izneseni na eden veteran investitor-Bob Farel, vraboten vo Merill Lynch, kompanija kade sto jas rabotev vo ekot na internet revolucijata vo Klintonovite godini na minatiot vek. Imeno, Farel ima preziveano mnogu padovi i rastovi na berzanskite indeksi vo svojot vek. Kako rezultat, toj objavil eden priracnik za investiranjeto vo akcii. Toj priracnik se bazira na 10 ednostavni tocki. Edna bitna tocka e deka “Meckinite pazari” imaat 3 stadiumi - ostar pad, selektivni refleksivni otskoci nagore i razvlecen period na blago opagjanje! Sto znaci “Bear Market=Meckin Pazar”? Po definicija, toa e period na berzanski trend vo koj sto otkako ke nastane pad od nad 20% na cenite na akciite vo odnos na vrvot sto go dostignale (kaj nas padot e 64%), pazarot i cenite se zadrzuvaat na toa-ponisko nivo, vo period od edna do nekolku godini. Vo t.n. period na “Meckin pazar” ne se ocekuvaat mnogu znacitelni porasti na cenite na akciite, a so toa i investitorite ostanuvaat bez zarabotka. Dopolnitelno, vo takov period se razmnozuva pesimizam. Spored istorijata na razvienite pazari, inicijalni kapisli na ovoj trend, i negova potpora, se recesijata na domasnata ekonomija, kako i vladeenje na pad vo ekonomskoto proizvodstvo vo zemjata, i izrazenata nevrabotenost. Deneska razvieniot svet se naogja vo takov pazar. Poblisku do nas, poglednete go razvojot na nastanite vo Grcija vo devedesete godini od minatiot vek, kako primer za postavuvanje na tezata deka cenite na akciite osven sto pagjaat, toj proces vremenski ke se razdolzi. Vo periodot od 1997 do 1999 godina, Atinskata Berza, kako rezultat na euforicna treska i histerija dozivuva ogromen priliv na novi pari od lokalni investitori cij broj raste i do 1,5 milioni gragjani. Potseka na Makedonija od 2005 do 2007 godina. Od samitot na generalniot indeks na Atinskata Berza vo septemvri 1999 godina koga bil na 6.355 indeksni poeni, cenite na akciite pagjaa vo slednite tri godini, i indeksot go dopre najniskoto nivo od okolu 1.600 bazicni poeni vo mart 2003 godina. Toa e pad od nad 70% vo toj tri godisen vremenski period! Kaj nas, vo oktomvri zaklucno so petok 17-ti oktomvri, berzanskiot indeks MBI-10, koj gi prikazuva dvizenjata na cenite na Makedonskata Berza, imase namaluvanje od bezmalku 20 procenti, ili indeksot padna na 3591 od 4449 poeni. Isto taka, vo odnos na negovata najvisoka vrednost ostvarena na 31-vi avgust 2007 godina, indeksot e dole za 64%. Toj distanten sreken petok, 31-vi avgust 2007 godina, MBI-10 imase rekorden iznos od 10.052 indeksni poeni. Za ilustracija na krahot, vkupnata vrednost na pazarnata kapitalizacija na desete kompanii od MBI-10 se izbrisa za golemi edna milijarda evra. So drugi zborovi, vrednosta na zbirot na site 10 kompanii od indeksot deneska e pomala za edna milijarda evra, vo odnos na vrvot na euforijata koga nasite deset kompanii vredea edna milijarda i sestotini milioni evra. Toa se golemi zagubi, duri i na hartija. Interesna e ovaa druga tocka na Farel, „Javnosta sekogas najmnogu kupuva na najvisoko, a najmalku na najnisko”. Definitivno, pricina na ovoj trend na pagjanje na cenite na nasata berza e ladniot tus predizvikan od globalnata ekonomska kriza. Paralelno, S&P 500 indeksot, pokazatel za amerikanskata ekonomija, vo periodot od kobniot 26-ti septemvri pred nekolku nedeli, koga Kongresot ne ja izglasa rezolucijata za intervencija vo ekonomijata, do deneska e padnat za 20% ili od 1213 na 941 poen zaklucno so minatiot vikend. Na 19-ti oktomvri 2007 godina, S&P 500 indeksot se naogjase na svoeto najvisoko nivo od 1562 poeni, sto znaci pad od 40% sevkupno. Da se vratam na Makedonskata prikazna. Farel, vo edna tocka veli: „Sto odi prekumerno vo edna nasoka, koga pagja, ke odi prekumerno vo obratna ! Pa taka, pazarite na marginata(frontier markets), kako Makedonskiot, ke krvavat mnogu poveke od razvienite pazari.

Kreativna destrukcija

Priznatiot Avstriski ekonomist Jozef Schumpeter, vo prvata polovina od minatiot vek, ja vnesuva terminologijata na „kreativna destrukcija” kako definicija za dobrata strana na kapitalizmot. Toa e procesot na pazarna ekonomija i bezpostedna borba pomegju kompaniite i ekonomiite. Nekoj prezivuva, dodeka drug umira, no na krajot se ragja nesto novo i se sozdava dodadena vrednost. Vo ovoj moment svetot e vlezen vo t.n. „perfektna bura” kade sé sto moze da odi naopaku, odi naopaku. No, spored sledbenicite na Schumpeter, tekovnata svetska ekonomska kriza moze da se tolkuva kako pozitiven proces na „kreativna destrukcija”. Isto i vo Makedonija. Ova vreme na golemi prelevanja, buri, ne treba da ne plasi, tuku da ne obedini vo ubeduvanjeto deka i kaj nas moze da se slucuva kreativna destrukcija, a so toa i napredok. Na primer, vo Makedonija se sozdavaat preduslovi za mnogu poseriozno tretiranje na procesite na menadgment, liderstvoto i organiziranjeto kako vo biznisot taka i vo politikata. Istotaka, nasite kompanii vo ovoj moment imaat nepovtorliva moznost za razvoj na biznisot na Kosovo. Kako negativna strana, glavniot zaklucok sto moze da se izvlece e niskoto nivo na podgotvenost na samite akteri, zaedno nasite politicari i biznis lideri, za vodenje na „d’affaires” vo eden globalen svet. Za ilustracija, vo politikata vo ovoj sudbonosen period na nasata drzava nie sme ostaveni na lugje koi ne se na isto nivo so svoite sogovornici. Adamantios Vasilakis, grckiot pregovarac, spored soopstenija za javnosta vo ON, ima impozantna kariera od recisi cetirieset godini vo diplomatijata. Vo biznisot, od druga strana, istotaka ziveeme vo svet kade nema slucajnosti. Vo Kina, na primer, vodacite na site kompanii se biraat spored tocno odreden kluc baziran na zaslugi i kvalitet. Nivniot izbor i filtracija na kadri e po Darvinisticki princip, samo najdobrite odat ponatamu. Roditelite i posirokata familija na sekoe dete vo Kina uste od najrani godini im instaliraat operativen sistem na vrednosite na Konfucie, na hierarhija i naporna rabota. Vo toj ekstremno naporen i elitisticki sistem se sozdavaat kadri koi utre ke treba da se borat so slicnite od Amerika, Japonija i Indija. Dejvid Bruks, ugleden kolumnist na Newjork Tajms, ovoj proces go vika „Diktatura na talenti”. Sto se menuva vo Makedonija? Se poveke i poveke se razmisluva za adaptiranje na modernite biznis praktiki na lokalni uslovi i nivno koristenje za razvoj na novi pazari kako Kosovo i Albanija. Deneska najdeficitarna rabotna pozicija vo Makedonija e onaa na menaxer, bez razlika dali izvrsen ili onoj na vtoro nivo. No, menaxerot po definicija treba da ima iskustvo, da izleze kako najdobroto od eden hierarhiski sistem, i da zraci so integritet i etika. Toj proces e mnogu tezok i dolgorocen. Gradenjeto na vistinski menadgeri e na pocetok kaj mnogu kompanii vo Makedonija i treba da se poddrzi. Nesomneno, najgolemiot faktor za rast i razvoj na edna organizacija, pa i na drzava e coveckiot faktor i interakcijata na istiot vo ramki na sopstveniot mehanizam. Jim Kolins, menaxment guru od Kalifornija, vo svojot biznis bestseler „Od podobri kon najdobri” dava osvrt tocno na ovie predispozicii kako najvazni za edna kompanija ne samo da bide dobra, tuku najdobra. Toj veli deka pobitno e da se odgovori na prasanjeto Koj ke bide del od timot(kompanijata), pred da se posvetime na prasanjeto Sto tocno timot ke pravi. Ironicno, no rabotite ke si dojdat na svoe, pa taka zavzemanjeto na liderskata pozicija na 30 godini vozrast ke bide dalecno minato, a ke se vratime na cenenje na „stara koska”. Krajno, vo ovoj Sampeter moment na slobodarski duh na inovacija i progres, izniknat od previranja i buri, nie imame sansa da izlezeme kako pobednici nad samite nas.

Razgolena svetska ekonomija i nie

Odgovorot na prasanjeto dali Makedonija e del od svetskata ekonomija a so toa i del od globalnata ekonomska kriza, ili ne, e poveke od jasno. Makedonija e dlaboko vlezena vo t.n. „zlatna ludacka kosula” na Tom Fridman! Imeno, „zlatna ludacka kosula” e metafora so koja toj, vlijatelen kolumnist vo NJu Jork Tajms, vo knigata „Leksus i Maslinovo drvo” od krajot na devedesetite, go definira procesot na uniformiranost na sekoja zemja pod dejstvo na globalizacijata i pobedata na edna ideologija-pazarniot kapitalizam, koj zapocnal so Margaret Tacer vo 1979 godina so vospostavuvanje na privatniot sektor, namesto drzavniot, kako osnova za sozdavanje na ekonomski rast. Ponatamu, politikite na Tacer, paralelno i na Regan, a so padot na Berlinskiot yid i na site liberalni demokratii vo svetot, se povrzani so niska inflacija, odrzuvanje na cenovna stabilnost, kratenje na birokratija, pravenje na balansiran budget, eliminacija na carini i akcizi, odstranuvanje na restrikcii za stranski investicii, odstranuvanje na monopoli vo domasnata ekonomija, promoviranje na konkurencija, deregulacija na pazarite za kapital, namaluvanje na korupcija, otvaranje na moznosta za investiranje doma i vo stranstvo, i sl. E vaka skroena kosula, pomalku ili poveke, e toa sto veke 17 godini nie vo Makedonija probuvame da obleceme. No, od druga strana, deneska vo vreme koga kolabira osnovata na sistemot vo SAD se javuva debatata dali toj otvoren liberalen kapitalizam e pogresno voden preku politika na kontinuiran budgetski deficit, pregolema deregulacija i nedostatok na drzavna supervizija vo finansiskiot sektor, a vo istovreme i odrzuvanje na niski danoci za vreme na vojna. Duri se odi i dotamu, sistemot vo Kina, pred se, da se sporeduva kako podobra opcija za biznis prosperitet vo denesni uslovi. Bez razlika na krizata, koga pravilno voden, moderniot kapitalizam e otporen na teskotiite na vremeto. Nekoi ke kazat deka za nas toj proces na standardizacija ne vazi i deka za mnogumina nasi lideri e potrebna vistinska namesto zlatna-ludacka kosula, sepak Makedonija e povrzana vo golema merka so slucuvanjata na svetskite pazari. Na primer, globalnata finansiska kriza sto poveke od edna godina gi trese golemite ekonomii, a osobeno bankarskiot sektor vo Evropa vo poslednava nedela, indirektno se preleva kaj nas so nedostatok na konkretni ponudi od t.n. „svetski brend banki” za kupuvanje na golema banka vo Makedonija. Dopolnitelno, dve od trite najgolemi banki vo Makedonija se pod direkten udar na potencijalni restrikcii vo odnos na kreditiranjeto kaj svoite maticni kuki zemajki gi vo predvid najnovite slucuvanja vo bankarskiot sektor vo EU. Znaci nasiot rast na BDP e namalen za brojkite koi ke bea vkluceni vo statistikata za vlez na stranski direktni i indirektni investici vo Makedonija vo 2007, 2008, i vo 2009. I ne samo vo bankarskiot sektor. Deneska sme svedoci deka namaluvanjeto na cenite na surovinite na svetskite berzi direktno vlijaat vrz del od izvozniot potencijal na nasata ekonomija. Vsusnost, se slucuva dupli udar na namaleni naracki i namaleni ceni kaj Makstil, Feni, Silmak i sl. Inflacijata e istotaka posledica na svetskite dvizenja. Skepticite na visinata na ucestvoto na globalizacijata vo Makedonija, pak, velat deka golem del na primer od berzanskite investitori od Slovenija i Hrvatska se spekulanti, ili „risk-tejkeri” od lokalen karakter, i nemaat nikakva povrzanost so globalnite slucuvanja. Zatoa, do nekade drzi tezata deka na nasiot pazar za kapital vazat nekoi drugi motivi i ima mnogu mala korelacija so razvienite pazari. No, sepak, t.n. Fridmanovo „elektronsko krdo”, sto e opis za nekogas nevidlivi fondovi i lu|e koi vlozuvaat i vleguvaat na eden pazar so golema brzina, no isto tolku brzo i gi napustaat nasekade niz svetot, dejstvuva i vo Makedonija. Vo tekot na 2008 godina vo Slovenija i vo Hrvatska stravot, predizvikan od odlivot na sredstva od nivnite berzi od pogolemite svetski investitori, a so toa i pa|anje na cenite na akciite, e sentimentot na investitorite. Ottamu, odlivot na kapital na globalnoto „elektronsko stado” od Hrvatska i Slovenija, po princip na svrzani sadovi e glavna pricina za pa|anjeto na nasata berza. Krajno, resavanjeto na sostojbite vo nasata ekonomija e kompleksna rabota, ili ravenka so poveke nepoznati. Taka, i vo slucaj ako se drzime doslovno do veke provereni reformi od drugi komparabilni zemji, kako na primer Estonija, sekogas postoi realniot udar na globalnite ekonomski slucuvanja sto moze da ja zamrsi situacijata na kratok rok. Paradoksalen e faktot deka iako nie ja skroivme i oblekovme kosulata, EU i SAD ja soblekoa, pa taka vo ovoj moment, ni pretstavuvaat edna od preprekite vo vospostavuvanje na nasiot odrzliv rast na dolg rok.

Volsebna stapica

Vo bliskoto minato makedonskata ekonomija se naogjase vo volsebna stapica vo koja ima „svajcarska” monetarna stabilnost za smetka na anemicen rast i razvoj. So drugi zborovi, nivnite visocestva-inflacijata i denarot ni bea najgolemi aduti, iako projdoa niz sito i reseto. Sprotivno, nasite gubitnici-izvozot i nevrabotenosta, konstantno razocaruvaa. Na nekoj nacin, korenite postojat no stebloto nikako da nikne nad zemja. Vo poslednata godina se cini deka mnogu nesta se promenija. Zaradi zgolemenata globalna potrosuvacka na zemjite vo razvoj od edna strana, i na ekspanzivnite pro-biznis merki na Vladata na DPMNE od druga, nastana debalans na treto-ligaskiot makedonski ekonomski mehanizam. Imeno, inflacijata se vzesti dodeka rastot na BDP konecno dozivuva brojki kakvi sto posakuvame. Vo isto vreme, Misijata na MMF veke ne postoi kako dezuren krivec za sostojbata na makedonckite raboti. Konecno, od Vladata se najavuvaat i seriozni investicii vo javnata infrastruktura. Dali ke dojdeme do vistinskata formula za da se izvadime od stapicata? Ekonomijata, toa sme nie. Taka, zbirot na nasiot kolektiven porast ke znaci razvoj na standardot na ziveenje. Sepak, vo taa ravenka, na dolg rok, glavna varijabla se kompaniite. Istite zasluzuvaat mega vnimanie posveteno na edno i edinstveno prasanje - kako nasata prosecna kompanija ‘Mediana’ ke go raste profitot i prometot nad 20% na godisno nivo, sekoja godina, za da go fatime svetot? Mediana ja definiram kako kompanija so sredna vrednost ili golemina izvedena od zbirot na site kompanii vo drzavata podelena so brojot na kompanii. Postojat pet nacini vrz osnova na koi moze da raste profitot na edna kompanija, i toa, da zgolemi prodazba na veke postojnite proizvodi, da zgolemi prodazba na novi pazari i proizvodi, da zgolemi cena, da namali trosoci, i da revitalizira ili zatvori nerentabilni delovi. Od niv, za stabilen iden rast vo Makedonija od osobeno znacenje se ekspanzijata na Mediana vo novi drzavi, nejzinoto fanaticno kastrenje i kontrola vrz trosocite, i otsekuvanje na neprofitnite edinici. Poslednite dva faktori se mnogu bolni i cestopati ostanuvaat za nekoi podobri vreminja. Redica na firmi vo post-privatizacijata vo Makedonija se posvetija na samite sebe si, na teskotijata na vremeto sto gi zafati, a potpolno zaboravija na vitalnosta na organizmot i na pazarot. Nekoi od niv seuste imaat prostor za popraven. Na primer, ZIK Pelagonija, Stopanska Banka Bitola, Teteks i Zito Vardar. Site se vo kolku-tolku dominantna domasna sopstvenost i pod kontrola na originalniot menadzerski tim od privatizacijata. Kako kocnica za stabilen i rastecki profit, koj poveke, a koj pomalku, prvo ima tovar na visok na rabotna sila, a vtoro rabotat so nekoi kapaciteti koi se neprofitabilni. Vo vreme na globalizacijata, izgubena e bitkata za socuvuvanje na socijalen mir manifestiran preku neodlucnosta za otpustanje na rabotna sila. Toa e sindrom na covek bolen od rak koj veruva deka bolesta ke se izleci sama od sebe. Ne e taka. Nesrekata e dotolku pogolema zaradi toa sto vo vodenjeto na biznis e mnogu polesno da se otstrani edna umiracka kelija otkolku kaj covekot. Prasanjeto e koj ke go napravi secenjeto? Vo primerot na Makedonski Telekomunikacii, Zito Luks i sega na Mlekara Bitola toa ke bide stranskiot menaxer. Zatoa, domasnite kompanii nemaat drug izbor osven prifakanje na najcistata forma na kapitalizam, se razbira vo ramki na zakonite i regulativata. Zdravo e razmisluvanjeto “Jas si go cistam samo sopstveniot dvor, i taka i pomagam na drzavata”. Sebicnosta, vo pozitivna smisla na zborot, ke donese novi profiti, i iden rast i razvoj. Gospoda menaxeri, ne se plasete! Vo opisot na vaseto rabotno mesto e zadacata da gi prevzemete site aktivnosti nasoceni kon maksimiziranje na vrednosta na zarabotka na akcionerite. Zatoa, otpustete gi nesposobnite ili nepotrebnite. Proglasete tehnoloski visok. Prodajte go pogonot sto vi nosi zagubi. Fokusirajte se na ona sto go znaete i sto e srceto na vasiot biznis. Beskrupulozno barajte go rastot na produktivnosta, profitot i prometot vo vasata organizacija. Duri i ako nemate dobar razvoen plan za ovoj milenium, kako vo primerot na Mlekara Bitola, togas prodajte ja kompanijata. Vo zdrav biznis ekosistem sami od sebe se resavaat preprekite nareceni izvoz i nevrabotenost. Da ne zaboravime deka, na dolg rok, rastot na profitot na kompaniite e klucen parametar za rastot na vrednuvanjeto na kompaniite, izrazeno preku cenata na akciite na berza.

Tekstot e objaven vo Kapital na 3/Oct./2008