Inflacijata vo pritvor

Finansiskata kriza vo razvieniot svet, koja zapocna vo juli 2007 godina, vleguva vo momenti na katarza. Nesto sto bese definirano kako problem so nekvalitetni „sabprajm” hipotekarni stanbeni krediti veke polovina godina e sistemski problem ne samo vo SAD tuku i vo globalniot finansiski sistem. „Ova e narusuvanje kakvo ne e videno vo poslednite 100 godini”, ke izjavi Alan Grinspan, poranesniot tatko na FED centralnata banka na SAD. Vo sustinata na ovoj period od turbulentni desetina dena, koi zavrsuvaat so objavata za golema drzavna intervencija vo finansiskiot sistem na SAD vo visina od recisi eden trilion dolari (iljada milijardi), e stravot deka rezerviranost i stoenje na strana na Vladata ke dovede do uste pogolema kriza vo slednite meseci. Interesno e da se napomene deka ovoj seopfaten plan za spas na ekonomijata na SAD, sporedeno vo BDP cifri vo Makedonija e isto kako nasata Vlada da bi intervenirala so 450 milioni evra vo slicna situacija. Ako se pobara krivec za vakov razvoj na nastanite, definitivno istiot ke go najdeme vo alcnosta kako covecka osobina. So drugi zborovi, vo epickata borba na finansiskite pazari pomegju stravot i alcnosta, vo izminatite 5 godini stravot go izvlece podebeliot kraj. Od edna strana, niskata vrednost na kamatite vo periodot po izdisuvanje na internet balonot vo 2001 i ogromniot priliv na stranski pari vo amerikanskata ekonomija dozvolija da se redefinira rizikot i voedno se zgolemi obemot na plasman na krediti niz narodot. Od druga strana, osnovata za prekumerno zadolzuvanje, kako vo biznisot taka i niz naselenieto, vo SAD e tezata deka vrednosta na nedviznostite ima samo eden pravec - nagore! Deneska sme svedoci deka kontinuiraniot pad na cenite na domovite vo SAD i Velika Britanija, koj vo ovoj moment e 15% vo sredna vrednost spored S&P Case-Schiller indeksot, gi predizvikuva site denesni nepozelni erupcii. No, ako se gleda pozitivnata strana togas porano ili podocna padot na cenite na nedviznostite ke prekine bidejki vo istorijata na finansiskiot svet nitu eden trend ne trae do nedogled. Sledstveno, ako go slusame Grinspan, togas vo prvata polovina na 2009 godina cenite na kukite vo SAD najverovatno ke go doprat dnoto. Vo toj period ke ima i nova administracija na celo na amerikanskata drzava.
Kakvi se implikaciite vrz Makedonija? Vo mnogu nesta globalnata finansiska kriza lici na inicijalna kapisla za pocetok na globalna recesija ili namaluvanje na ekonomskiot obem. Zatoa, pred se, gledame vrtoglavo pagjanje na cenite na surovinite (metali, zitarici, energensi, i sl.) vo izminatite letni meseci. Tuka imame dobri vesti. Glaven problem na Makedonija vo 2008 godina e inflacijata. Svedoci sme na ekstremen proces na realno zategnuvanje na nasiot semeen budzet. Inflacijata, ili kradecot na opstestvoto, porasna i do 10% i predizvika zgolemuvanje na kamatite, restrikcii od Narodna Banka, i na toj nacin i namalen volumen na kreditna aktivnost kaj bankite. So pagjanje na cenite na surovinite na svetskite berzi, neminovno e da pagja inflacijata. Vo takvo scenario, iako vo Evropa ke ima kratkorocno zategnuvanje na kamatnite stapki kako rezultat na zagubite na Evropskite banki preku svojata izlozenost na Vol strit no i gubenjeto na likvidnost voopsto na pazarite, vo Makedonija treba da pretstoi period koga Narodnata banka ke inicira proces na namaluvanje na kamatnite stapki. Da se potsetime, deneska kamatnite stapki na oroceni depoziti vo denari za naselenie se nad 10 procenti, dodeka vo evra se okolu 5%. Ovie denarski kamatni stapki se znacitelno pogolemi od evropskite i ne se vo celosna korelacija so istite. Sledno, padot na cenite na metalite ke predizvika namaluvanje na stapkata na porast na izvozot, i so toa ke predizvika namalen izvoz i odrzuvanje na losata sostojba na trgovskiot deficit. Krajno, pazarite na kapital i Berzata ke prezivuvaat vo tekot na ovaa faza na odmotuvanje na kreditnoto klopce ili faza na „deleverage”. So drugi zborovi, atraktivnosta na cenite na Berzata vo Makedonija ke se sporeduva so atraktivnosta na cenite na regionalnite i svetskite berzi. Berzanskiot indeks, MBI-10, minatata nedela go dopre nivoto na 4.330 poeni, na koe nivo koeficientot P/E (cena na akcija sporedena so profit po akcija) e normalen za vakov period na ekonomski dvizenja.

Tekstot e objaven vo Kapital na 25/09/08