Rutas del Pacifico

Vo novata programa na VMRO-DPMNE glavna biznis vest e objavata deka dokolu ostanat na vlast ke gi namalat stapkite na socijalnite pridonesi (penzisko, zdravstveno i za vrabotuvanje) za 10%. Narodski kazano, ako jas zarabotuvam neto 300 evra plata i sum prijaven na istata suma, togas deneska vo moe ime mojot rabotodavac plaka dopolnitelni 62% ili 180 evra vo davacki, sekoj mesec. So novite izmeni, vo 2011 godina, otkako ke se pominat site 3 fazi na namaluvanja, jas za moite 300 evra ke plakam 133 evra ili 45% vo davacki kon drzavata. Zastedata za rabotodavacot e 50 evra na mesecno nivo, ili 600 evra na godina za prosecen vraboten; toa za firmite e 10% pomal trosok za sekoj vraboten. Od gledna tocka na rabotodavac sekoe namaluvanje na trosocite e dobredojdeno. So godini ovoj predlog stoi na listata na zelbi na stopanskite komori. Go pozdravuvam ovoj poteg. Toa e dobro za konkurentnosta na nasata rabotna raka vo odnos na sosednite zemji. Dopolnitelno, golem broj na mali firmi vo Makedonija ke se resat da gi prijavat svoite rabotnici koi rabotat na crno. Moze da se ocekuva deka firmite sto egzistiraat na rabot na profitabilnost, no i onie koi se dobro stoecki, da ja zgolemat zarabotkata, a so toa da se izlozat na dopolnitelen rizik za investiranje vo nov ciklus na rast i razvoj. Nekoi firmi ke go podignat statusot na nekoi od svoite vraboteni od “minimalec” na nekoja porazumna cifra. Se javuva i efektot na kreiranje na bogatstvo vo privatniot sektor. Drzavata e los domakin po definicija, bez razlika kolku nekoj saka da ne ubeduva vo sprotivnoto. So ostavanje na parite vo stopanstvoto ke se kreira efektot na multiplikator, tolku potreben za nasata ekonomija. Se razbira, site ovie varijanti se pod pretpostavka deka Makedonija ima stabilna politicka i bezbednosna sostojba. Od druga strana, pak, vo fondovite za penzisko i zdravstveno osiguruvanje ke se sleat 29% i 35% pomalku sredstva, respektivno. Vo denesni cifri samo za Fondot za PIOM toa se brojki vo iznos od nesto nad sto milioni evra na godisno nivo. Zgora na toa, Vladata veke objavi deka ke rastat penziite za nad 20%(dopolnitelni 100 milioni evra). Prasanjeto e kako ke se pokrie ovaa najgolema dupka? Vo pozitivno scenario, ke ima novi vrabotuvanja, ke ima pokacuvanje na plati, danocnite prilivi ke rastat, vrabotenite ke se prijavuvaat na pogolema osnovica, i Makedonija ke se dvizi vo tigarski skokovi. Site sme srekni. So prosta matematika, so doza na konzervativnost, za da se pokrie dupkata vo Fondot za PIOM se potrebni novi 80 iljadi vrabotuvanja, so prosecna plata od nasiot gorenaveden primer. Plasticno kazano, toa znaci deka VMRO-DPMNE ocekuva vo slednite 4 godini nevrabotenosta da se namali za edna tretina, od segasnata 35% na 26% nevrabotenost. Daj boze. No, sto ako ne e taka? Sto ako do 2011 godina imame samo 40 iljadi novi vrabotuvanja, a sto ako ima minimalen rast od 20 iljadi? Sto ako se ostvarat scenarijata deka naseto neclenuvanje vo NATO tesko ke go pogodi biznisot i biznis klimata? Od kade prilivi vo Fondot za PIOM togas? Vo javnosta, vo izminatite denovi, se pojavi tezata citirana od visoki partiski funkcioneri vo VMRO-DPMNE deka vtoriot penziski stolb, potocno zadolzitelnoto kapitalno finansirano penzisko osiguruvanje, treba da se demontira, da zgasne, zaradi neprakticnost i mali garancii za stapka na oploduvanje na sredstvata. Bez da navleguvam vo razgoluvanje na ovie stakleni argumenti cinam deka ova ne e nisto poveke otkolu najava za alibi za spas na Budzetot dokolku se sluci toa netolku crno scenario za dupkata vo penziskiot sistem. Fakt e deka vo privatnite penziski fondovi na ime na individualni smetki na godisno nivo deneska se vlevaat nad 30 milioni evra i taa brojka ke raste vo slednite godini. Taka, tie licni zastedi na recisi edna tretina od site vraboteni lica vo Makedonija veke stanuvaat posakuvan plen za nenasitniot Big Brother, narecen - drzaven aparatchik. Namesto da rusime, zosto da ne ja usmerime nasata energija vo gradenje? Vo Chile, na primer, reformite na penziskiot sistem pocnale vo 1981 godina pod vodstvo na legendarniot Jose Pinera od skolata na Milton Fridman. Deneska, vozacite na moderniot avtopat “Rutas del Pacifico” od Santiago, vo vnatresnosta, do Vina del Mar, na obalata, uzivaat vo svojata investicija. Tie se sopstvenici na ovoj infrastrukturen proekt preku vlozuvanje na penziskite fondovi. Spored nedelnikot Businessweek, na eden od bilbordite na ovaa krstosnica pisuva: „tvoite zastedi go finansiraat ovoj avtopat, a ovoj avtopat ke ja finansira tvojata penzija.” Deneska vo Chile nad 97% od populacijata na vraboteni lica participiraat zadolzitelno penzisko osiguruvanje, dodeka vo penziskite fondovi ima neto sredstva vo iznos od 70% od BDP.

10 cekori

Izborite, iako vo pogresen moment, nosat moznost za da se debatira okolu biznis prioritetite na nasata drzava. James Carvill, koj kako sovetnik i strategist na Bill Clinton, vo vreme na izborite vo 1992 godina koga soparnik mu bil George Bush-postariot, vleguva vo istorijata na politikata vo SAD so poednostavuvanje i lasersko fokusiranje na celite na kampanjata, stavajki samo tri: Promena, ili isto pa isto (Change vs. more of the same); Ekonomijata e bitna, glupco (It's the economy, stupid); Ne go zaboravaj zdravstvoto (Don't forget health care); Vo toj stil, od ekonomski aspekt, vo Makedonija e potrebno da se posveti ogromno vnimanie na slednite 10 cekori:
1. Resi go imeto; ova e absoluten prioritet broj eden, toa na site ni e jasno. Vo prvite 3 meseci ocekuvame ogromen napor od nasata Vlada da se najde kompromis prifatliv za dvete strani.
2. Resi gi Albancite; i ova e kompromis sto mora da se napravi. Ocigledno e deka apetitite na Albancite postojano se zgolemuvaat i pokraj Ohridskiot dogovor. Dali Albancite ke ni priredat iznenaduvanje nesto slicno kako Grcite so imeto, koga posle 17 godini pregovaranje za imeto vsusnost se pokazuva deka nitu edno ime ne e resenie. Na slicen nacin, se ragja stravot deka i tie nasi sogragjani rabotat na druga agenda. Koja i da e agendata, da ja znaeme denes.
3. Trgovskiot deficit e tuka i boli; Ima li takov maz sto ke napravi nesto okolu ova prasanje? Ovoj antologiski problem se zgolemuva i pretstavuva zakana za nasata drzava. Vo ekspanzija na kreditno zadolzuvawe na naselenieto od nad 40% na godisno nivo, rekordno se zgolemuva uvozot, i so toa i dolgovite na drzavata. Od druga strana, privatnite transferi kako tampon za dupkata vo platniot bilans se zabavuvaat, i nivniot rast e samo 10%. Ako veke davame subvencii, tie treba direktno da se povrazani so izvoz. Vo edna prigoda, pred nekolu godini od Carinskata uprava pobarav lista na top 100 izvoznici. Me izvestija deka toa e tajna. Ne sum siguren dali nesto se smenilo vo Carinata vo odnos na izdavanje na informacii, no uveren sum deka nie treba da gi slavime nasite top 100, sekoja godina, so javno deklariranje na nivniot doprinos za nasata blagosostojba. Samo taka mozeme da gradime duh na izvozno orientirana ekonomija.
4. Nov zakon za rabotni odnosi; Sostojbata so nevrabotenite i statistikata e kasha-popara. Vo 2004 godina vo Makedonija se provlece eden nov Zakon za rabotni odnosi. Istiot, trebase da resi mnogu raboti vo biznisot od aspekt na zgolemena fleksibilnost vo vospostavuvaweto na rabotnite odnosi, a so toa i namaluvanje na nevrabotenosta. Absoluten neuspeh! Makedonija ima antibiznis Zakon koj gi zgolemuva trosocite za rabota. Ako dobro se sekavam, glasanjeto na toj zakon bese proslavuvano od strana na Sindikatite. Taka ne se stanuva atraktivna biznis destinacija, koga sindikatite ja vodat biznis politikata vo postsocijalisticka ekonomija.
5. Privatizacija i deregulacija; Vo kontekst na resavanjeto na site otvoreni temi so makedonskite Albanci treba da se insistira na umna privatizacija na sto e mozno poveke drzavni kompanii. Ne moze Makedonska Posta da bide damping za vrabotuvanje na partiski kadri, na primer. Prodajte gi site udeli na drzavata vo Makedonski Telekom, a privatizirajte delovi od MEPSO, Aerodromite, i Vodovod i kanalizacija preku berzata.
6. Domasna energija; Nedostatokot na elektricna energija, i haosot vo ovoj sektor, e eden od pogolemite neuspesi na Vladata. Dolgorocno resenie mora da ima. Ne sum siguren deka Zakonot sto ceka za glasanje e najdobroto resenie.
7. Ne se mesaj vo biznisot; Zadacata na sekoja Vlada e da gi sozdava pravilata na igra i da gi izramnuva terenot, no ne i da se natprevaruva. Postojat nekoi adolescentni potrebi na nekoi lugje vo Makedonija koga ke dojdat na vlast da ni pokazuvaat kolku gi biva za biznis.
8. Ne kradi; Korupcijata i sudstvoto ostanuvaat rak rani na naseto opstestvo. Vo istovreme se pojavuvaat somnitelni tenderi i netransparentni dilovi so privatniot sektor. Toa e najgolemoto predavstvo za eden politicar.
9. Namali ja administracijata i izgubi go rejtingot; Makedonija e zemja koja sto treba da ima konkurenta prednost vo odnos na svoite sosedi. Taa prednost ja gledam vo mala i superefikasna administracija. Kaj nas, za zal, drzavniot aparat ima samo eden pat-nagore. Taa brojka od nad 100 iljadi lugje treba da se prepolovi.
10. Vizi za site; Makedonija ne e del od biznis svetot i trosokot za vodenje biznis e ogromen.

Tekstot e objaven vo Forum na 24/04/2008, napisan na 19/04/2008